Franja

verschieben^* premikati, premakniti (sich se); einen Termin, eine Reise: preložiti; Waren: verižiti z, prodajati na črni borzi; verschiebe nicht auf morgen, was du heute kannst besorgen kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri

video igra stalna zveza
(elektronska igra) ▸ videójátékDanes je tudi pri odraslih moderno, da igrajo video igre. ▸ Manapság a felnőtteknél is divat, hogy videójátékokat játszanak.
Moj devetletni sin je zasvojen z video igrami. ▸ A kilencéves fiam videójáték-függő.
Sopomenke: videoigra

videoigra samostalnik
(elektronska igra) ▸ videójátékRazvoj povprečne videoigre za konzole nove generacije danes stane okoli 6 milijonov evrov. ▸ Az átlagos új generációs konzolos videójáték kifejlesztésének a költsége manapság 6 millió euró környékén mozog.
Dolgi in mrzli zimski večeri so kot nalašč za zabijanje časa ob videoigrah. ▸ A hosszú, hideg téli esték tökéletesek arra, hogy videojátékokkal töltsük az időt.
Sopomenke: video igra

vim [vim] samostalnik
pogovorno moč, jakost, krepkost; polet, razmah; vitalnost; pogum; odločnost, podjetnost, energija, energičnost, življenjska sila

I feel full of vim today figurativno "danes bi se šel z vragom metat"

visible [vízibl] pridevnik (visiblely prislov)
vidljiv, viden; očiten, očividen, jasen; grafično predstavljen; pripravljen ali zmožen sprejeti obisk; (ki je) doma

visible horizon navtika naravno obzorje
visible speech jezikoslovje fonetski znaki (izumiteij A. M. Bell) za vse mogoče govorne glasove
he was visibly afraid vidno je bil prestrašen
my disappointment was visible moje razočaranje je bilo očitno
is he visible today? bi lahko govoril z njim danes?, je (on) doma danes?

visitare v. tr. (pres. visito)

1. obiskati:
visitare un amico obiskati prijatelja

2. med. pregledati:
farsi visitare da uno specialista iti na pregled k specialistu
visitare un malato pregledati bolnika
oggi il dottore non visita absol. danes doktor ne ordinira

3. ogledati si, iti v:
visitare una galleria, un museo iti v galerijo, v muzej

vīta -ae, f (vīvere; iz indoev. *gu̯itā, indoev. kor. *gu̯ei̯H- živeti; prim. skr. jīvita življenje, gr. βιοτός življenje, βιοτή življenje, sl. život, življenje, lit. gyvatà življenje; gl. tudi vīvō)

1. življenje: O., Q., Plin. idr., viri in uxores vitae necisque habent potestatem C. oblast nad življenjem in smrtjo, in omni genere vitae N. v vsakem položaju življenja, v vsakem življenjskem položaju, v vsaki življenjski situaciji, in vita Ci., H. ali in mea vita Ci. v vsem mojem (svojem) življenju, in vita esse Ci. = vitam agere Ter., Ci. = vitam vivere Pl., Ter., Ci. ali vitā vivere Pl. (življenje) živeti, vitam tutam vivere Ci. varno živeti, vitam (miserrimam) degere Ci. (kaj bedno) živeti, preživljati (življenje), vitam transire Sen. ph. živeti, preživljati, vitam ponere Ci. ep., N. življenju dati slovo, abire e vita ali cedere (e) vita ali discedere e vita ali excedere (e) vita ali decedere de vita Ci. = vitam evadere Ap. zapustiti (zapuščati) svet, iti s tega sveta, ločiti (ločevati) se od življenja, umreti (umirati), vitam producere N., V. podaljšati (podaljševati) življenje, naspr. vitam abrumpere V. predčasno končati, vitā defungi Cu., Sen. ph., Gell. umreti, profundere (dati) vitam pro aliquo Ci.; pesn.: tenues sine corpore vitae V. sence (rajnih, pokojnikov); metaf. (o drevesih) življenje = trajanje, življenjska doba, obstoj: vita arborum quarundam immensa credi potest Plin., brevissima vita est punicis, fico, malis Plin.

2. meton.
a) življenje = način življenja, tek (tok) življenja, življenjski poklic: Gell., Serv. idr., rustica Ci. podeželsko življenje, življenje na kmetih, vaško življenje, življenje na vasi, miseranda N., ego bonam vitam tibi hodie feci Pl. danes sem ti pripravil dobro življenje = naredil sem ti uslugo, ustregel sem ti, deorum vitam apti sumus Ter. pravo bogovanje (= božansko življenje) bo, cui in opere vita erat Ter., omnibus flagitiis vita inquinata Ci., vitam, naturam, mores hominis cognoscite Ci., vitam instituere S., splendidus in vita victuque N., sapientis vitae exemplum N., imaginem vitae exprimere N., vitam alicuius explicare (enarrare) N. popisati (popisovati) tek življenja, vita hominis ex ante factis spectatur Corn., librum de vita alicuius edere Plin. iun. izdati življenjepis koga; v pl.: inspicere tamquam in speculum in vitas omnium Ter., vitas et crimina discet V.
b) življenje = življenjepis, biografija: vitae excellentium imperatorum N., vitae scriptores Lamp. življenjepisci, biografi.
c) sreča življenja, sreča v življenju, življenjska sreča: paene illusi vitam filiae Ter.
d) sredstva za življenje, živež, hrana, starejše prežitek: reperire sibi vitam Pl., de vita mea Pl.
e) živeči ljudje, svet (prim. gr. βίος): nil sine vita labore dedit hominibus H., hac de re communis vita dubitavit Ci., his vita magistris desuevit quernā pellere glande famem Tib., verum falsumne sit, non vita decreverit Plin., adgnoscat mores vita Mart.
f) življenje = človeku zelo ljuba ali draga oseba: tu vita es mihi Pl., nostrumne Aeschinum, nostrum vitam omnium Ter.; kot ljubkovalna beseda: mea vita (= gr. ζωή) Pl., Ci. ep. ali samo vita Pr. (ti) moje življenje.

Opomba: Star. gen. sg. vitāi: Lucr.

volíti to vote, to cast one's vote; to poll; (izbirati) to elect, to choose

volíti v oporoki to will, to bequeath
Ljubljana danes voli Ljubljana is polling today
svoj denar je volila bolnišnici she left (ali bequeathed, willed) her money to a hospital
iti volit to go to the polls

Volsiniī (Vulsiniī) -ōrum, m Volzíniji (Vulzíniji), mesto v Etruriji južno od Kluzija (danes Orvieto) ob Volzinijskem jezeru (zdaj Bolsena): L., Plin., Iuv. Od tod adj.

1. Volsiniēnsis (Vulsiniēnsis) -e volzínijski (vulzínijski): ager L., lacus Volsiniensis Vitr., Col., Plin. Volzinijsko jezero (zdaj Lago di Bolsena); subst. Volsiniēnsēs -ium, m Volzínijci, Volzinijáni, preb. Volzinijev: L., Plin.

2. Volsinius 3 volzínijski: nec paenitet … Volsinios deseruisse focos Pr.

Opomba: V eni od izdaj (Lucian Müller) najdemo pri Pr. Volsanios focos volzanijska ognjišča.

volver [-ue-; pp vuelto]

1. obrniti, valiti, valjati; spremeniti (v); preorati; nazaj dati, vrniti; nazaj poslati; odbijati, odvrniti; bljuvati, bruhati; prevesti

volver la cara, volver el rostro ozreti se, obrniti se
volver la comida izbruhati jed
volver de espaldas na rame dati
volver la(s) espalda(s) komu hrbet obrniti
eso me vuelve furioso to me spravi v besnost
volver la hoja obrniti list, (fig) začeti drugo (novo) življenje
volver loco (a) koga v obup spraviti; komu glavo zmešati
volver mal por mal vračati zlo za zlo
volver tonto poneumniti
volver un vestido obrniti obleko
no tener adónde volver los ojos (fig) prav nič si ne znati pomagati

2. vrniti se; spet k sebi priti, zopet se zavesti; obrniti se; odbiti se

volver atrás vrniti se, obrniti se
al volver na povratnem potovanju
a un volver de cabeza v hipu, kot bi trenil
volveré otra vez se bom še enkrat oglasil
le ha vuelto la calentura (on) ima zopet vročino
vuelvo volando ta hip se vrnem
volver a casa vrniti se domov
volver al buen camino (fig) ubrati pot kreposti
volver a asegurar ponovno (zopet) zagotoviti; pozavarovati
volver a decir ponoviti
¡(eso) no lo vuelvas a decir! tega ne reci še enkrat!
volver a empezar zopet, znova začeti
volver a ver zopet videti
volver a traer nazaj prinesti
hoy he vuelto a nacer danes sem ušel smrtni nevarnosti
volver de hablar con pravkar govoriti z
volver en sí spet k sebi priti, spet se zavesti; premisliti si
volver en su acuerdo zopet k sebi priti
volver por sí braniti se; vzpostaviti svojo čast
volver por alg. zavzeti se za koga
volver sobre pokazati na; vrniti se na
volver sobre sí (fig) vase iti; opomoči si
volver sobre el asunto vrniti se na stvar
volver sobre sus pasos po isti poti nazaj iti
volverse obrniti se, vrniti se; spremeniti se; postati; pokvariti se (vino); otrpniti, zaspati (noga)
volverse atrás (fig) ne držati besede, figa mož biti
volverse atrás de un contrato umakniti (preklicati) pogodbo
volverse loco znoreti, nor postati
volverse loco buscando kot nor iskati
es para volverse loco človek bi znorel
volverse contra uno obrniti se proti komu; preganjati, zasledovati koga, spreti se s kom
volverse a casar spet se poročiti
todo se me vuelve del revés (ali en contra) vse mi gre narobe
me he vuelto a dormir spet sem zaspal

vormittag dopoldne (heute/gestern/Freitag vormittag danes/včeraj/v petek dopoldne)

vrág devil; Satan, the Evil One, the Tempter; the Prince of Darkness, the Adversary; arhaično the old gentleman, the archfiend, Old Nick; demon; dickens, deuce

vrág v ženski podobi she-devil
k vrágu! hang it!; what the dickens!
obseden od vrága possessed by the devil
vrág! the deuce!
vrág vzemi to! devil take it
k vrágu delo danes to hell with work today!
vrág ga je obsedel! he has the devil in him
kdo vrága ti je to rekel? who the devil (ali the dickens) (who on earth) told you that?
pojdi k vrágu! go to hell, go to the devil!
iti k vrágu to go to the devil, to go to the dogs, to go to rack and ruin
vse gre k vrágu everything is going to the dogs!
v sili vrág muhe jé (žre) beggars can't be choosers
ne kliči vrága! let sleeping dogs lie!
počenjati vrága in pol to raise the devil, to play hell
slikati, risati vrága na steno to paint the devil blacker than he is
vrág vzemi muhe bother the flies!
vrág te vzemi! (the) devil take you!
naj me vrág vzame, če... I'll eat my hat if..., I'll be (ali I'm) damned if..., I'll be shot (ali hanged) if...
kaj vrága delaš danes tukaj? what the devil (ali what the dickens) are you doing here today?
kar vrág prikveka, nima teka arhaično what is got over the devil's back, goes under the belly
vrág ga vzemi! confound him!
z vrágom ni dobro buče saditi! (figurativno) he that sups with the devil must have a long spoon
»danes bi se šel z vrágom metat« (figurativno) I feel full of vim to-day

vrême temps moški spol

aprilsko vreme temps d'avril, temps changeant comme en avril
deževno vreme temps pluvieux (ali de pluie)
lepo (slabo) vreme beau (mauvais ali vilain) temps
nestanovitno vreme temps variable (ali changeant)
pusto vreme temps maussade
pasje vreme un temps de chien
pri lepem vremenu par beau temps
pri vsakem vremenu par tous les temps
kakšno vreme je danes? quel temps fait-il aujourd'hui?, comment est le temps aujourd'hui?, quel temps avons-nous aujourd'hui?
lepo (slabo) vreme je il fait beau (mauvais) temps, le temps est beau (mauvais)
vreme dobro obeta, kaže le temps est prometteur
vreme bo spet lepo le temps se remet au beau
vreme se kvari, slabša le temps se gâte
vreme se bo spremenilo le temps va changer
vreme se bo držalo le temps se maintiendra
vreme kaže na dež (na sneg) le temps est à la pluie (à la neige)
izboljšanje (poslabšanje) vremena amélioration ženski spol (aggravation ženski spol) du temps

vròč (très) chaud ; (pekoč) brûlant ; (vrel) bouillant ; (klima) torride ; (želja, ljubezen) ardent ; (boj, debata) acharné, passionné, échauffé, violent

vroče dežele pays chauds
vroča kopel bain très chaud
vroča voda eau (très) chaude
vroče klobase saucisses chaudes
juha je prevroča la soupe est trop chaude
danes je vroče il fait chaud aujourd'hui
vroče mi je j'ai chaud
biti vroče krvi (figurativno) avoir le sang chaud, être irascible (ali impétueux)
vroče je bilo (figurativno, familiarno) ça chauffait, ça bardait
kuj železo, dokler je vroče il faut battre le fer pendant qu'il est chaud

vsè adv.

1. (s kompar. izraža postopno naraščanje, upadanje) sempre più; sempre meno:
pitne vode je vse manj c'è sempre meno acqua potabile

2. (s kompar. izraža visoko stopnjo) tutto; troppo:
vse premalo vemo o tem ne sappiamo troppo poco

3. (poudarja visoko mejo trajanja, doseganja) fino a:
čakati vse do jutra attendere fino al mattino
napiti se vse do nezavesti ubriacarsi fino a perdere coscienza

4. (poudarja pomen besede)
na trgu je vse polno ljudi la piazza è affollatissima
imeti vse polno znancev avere moltissimi conoscenti

5. (s pron. ali adv. za izražanje množine)
kaj vse sem že opravil danes quante cose ho già sbrigato quest'oggi
kam vse bi rad šel dove, in quanti luoghi mi piacerebbe andare

6. vse prej kot meno che:
ravnal si vse prej kot olikano ti sei comportato meno che civilmente

vsekàkor adv.

1. certamente, sicuramente, assolutamente:
to je treba vsekakor storiti bisogna assolutamente farlo

2. pren. comunque; ad ogni modo, assolutamente:
knjigo vsekakor prinesi še danes il libro comunque portamelo quest'oggi
vsekakor hočejo, da greš z njimi vogliono ad ogni modo che tu vada con loro
tega vsekakor ne morem razumeti questo non posso capirlo in nessun modo

3. (v medmetni rabi izraža soglasje brez pridržka) certo, certamente:
so to tvoji prijatelji? Vsekakor (questi) sono tuoi amici? Ma certo

watch¹ [wɔč]

1. samostalnik
žepna, zapestna ura; budnost, opazovanje, oprez(ovanje), pazljivost; zalezovanje; straža, stražar
navtika straža na ladji
zastarelo bedenje; straža pri mrliču, nočna straža
zgodovina eno od 3 ali 4 razdobij noči

in the watches of the night čas, preživet v bedenju
in the silent watches of the night v tihih nočnih urah
on the watch na opazovanju, v pazljivem pričakovanju
watch and ward (prvotno) stražarjenje podnevi in ponoči, (danes) naporno, napeto, ostro stražarjenje
it is two o'clock by my watch ura je dve po moji uri
first watch prva nočna straža na ladji (20,00-24,00 ure)
to be (up) on the watch biti buden; paziti se
to have the watch stražiti
to keep (a) close watch over (ali on) stražiti, bedeti, paziti na, pazljivo nadzirati, ostro opazovati
to pass as a watch in the night figurativno biti hitro pozabljen
to set a watch postaviti stražo
to set a watch (up) on s.o. dati koga (skrivno, tajno) opazovati

2. pridevnik
stražni; opazovalni

watch mastiff pes čuvaj

week [wi:k] samostalnik
teden, teden dni; 6 delovnih dni

a week, per week na teden, tedensko
a week or two nekaj tednov
week and week about, week by week teden za tednom
in the week med tednom
to-day week, this day week danes teden
yesterday week včeraj teden
Monday week v ponedeljek teden
week in week out teden za tednom
week of Sundays sedem tednov; dolgo, celo večnost
holy week, passion week religija velikonočni, veliki teden
feast of weeks židovski praznik žetve

whether [wéðə] veznik
ali, če

whether (today) or (tomorrow) bodisi (danes) ali (jutri)
whether or no(t) tako ali tako, v enem in drugem primeru, na vsak način
he asked whether it was true vprašal je, če (ali) je to res
you must go there, whether you want to go or not moraš iti tja, če ti je všeč ali ne (če hočeš ali nočeš)

work¹ [wə:k] samostalnik
(telesno ali duševno) delo; ukvarjanje, ustvarjanje, dejavnost; posel, zaposlitev; naloga; (žensko) ročno delo; delovni proces, rezultat dela, proizvod, izdelek; izdelava, obdelava, način izdelave; delovna sposobnost; težak posel, trud, muka; pogon (stroja)
množina stavbna dela, stavbišče; javna dela
vojska utrdbe, utrdbena dela
(edninska konstrukcija) tovarna, fabrika, obrat, delavnica; talilnica, livarna
tehnično mehanizem, gonilo, kolesje, zobčasti prenos
množina, religija dobra dela

in work zaposlen; (ki je) v pogonu (obratu)
out of work brez dela, brezposeln, nezaposlen
a work of art umetniško delo, umetnina
a work of genius genialno delo
works of a clock mehanizem ure
the works of Bach Bachova dela
works of mercy dobrodelna dela
earth works arhitektura zemeljska dela
good works dobra dela
iron works talilnica železa, železarna
Minister of Works minister za javna dela
glass works steklarna
gas works plinarna
Public Works javna dela
out works arhitektura zunanja dela
stone works zidarska dela
upper works navtika nadvodni del ladje; vrhnja gradba, deli ladje nad zgornjo palubo
wood works lesena konstrukcija, leseni deli hiše, leseni predmeti
shock-work udarniško delo
to be out of work biti brez dela, biti brezposeln
to be at work delati, delovati, funkcionirati
it's all in the day's work to ni (prav) nič nenavadnega, to je normalno, to je del (vsako)-dnevnega dela
to cease (ali to stop) work nehati z delom
I did a good day's work veliko sem naredil danes
to give s.o. the works ameriško, pogovorno ozmerjati, premlatiti koga
to get (ali to set) to work lotiti se dela, začeti delati
to go (ali to set) about one's work lotiti se svojega dela
to have plenty of work to do imeti mnogo dela
I have my work cut out for me imam polne roke dela
to make sad work of it figurativno vse uničiti
to make short (ali quick) work of hitro opraviti z, hitro obvladati
that is your work to je tvoja naloga
to look for work iskati delo