Franja

Zadetki iskanja

  • tobak moški spol (-a …) der Tabak; rastlina: die Tabakpflanze, rastlinstvo, botanika der Tabak (kmečki Bauern-Tabak, navadni Echter Tabak); -tabak (za kajenje Rauchtabak, za njuhanje Schnupftabak, za pipo Pfeifentabak, za žvečenje Kautabak, viržinski Virginiatabak)
    fino rezan tobak der Feinschnitt
    grobo rezan tobak der Grobschnitt
    predelava tobaka die Tabakverarbeitung
    ki predeluje tobak tabakverarbeitend
    davek na tobak die Tabaksteuer
    vonj po tobaku der Tabakgeruch
    nasad tobaka die Tabakplantage
  • tobák tobacco; pogovorno (travica) weed; (njuhanec) snuff

    grobo rezan tobák shag
    žvečilni tobák chewing tobacco, žargon baccy
    lahek tobák mild tobacco
    tobák za kajenje (za pipo, za žvečenje) smoking (pipe, chewing) tobacco
    tobák za njuhanje snuff
    davek na tobák tobacco tax, duty on tobacco
    duh, vonj po tobáku the smell (ali slabšalno the reek) of tobacco
    gojitev tobáka cultivation of tobacco
    pridelovalec tobáka tobacco grower
    mehur, mošnja za tobák tobacco pouch
    prodajalna tobáka tobacconist's
    poraba tobáka tobacco consumption
    gojiti, pridelovati tobák to grow tobacco
    kaditi (žvečiti) tobák to smoke (to chew) tobacco
    to je hud tobák (figurativno) that's too strong
    tovarna tobáka tobacco factory
  • treba (je) [é]

    1. (moraš) paziti/piti dovolj tekočine/biti pozoren: man [muß] muss (viel trinken), es [muß] muss (viel getrunken werden)
    treba (je) bi bilo man [müßte] müsste, ich [müßte] müsste …
    treba (je) je bilo man [mußte] musste
    treba (je) bo man wird … müssen

    2. (potrebno je) es ist nötig/notwendig, man braucht
    če bo treba (je) sollte es notwendig sein
    če bo treba (je), lahko … nötigenfalls/notfalls kann ich …
    ni treba (je) povedati/plačati …: du brauchst nicht zu erzählen/ zahlen …
    ni mi treba (je) … ich habe es nicht nötig zu …
    samo še tega je bilo treba (je)! das hat uns gerade noch gefehlt!, auf das/den haben wir gerade gewartet
    treba (je) je počakati es bleibt abzuwarten

    3. (potrebuješ) česa: nötig sein, notwendig sein, brauchen (dosti naporov, volje, energije, sladkorja dazu ist viel Mühe/Bereitschaft/Energie/Zucker nötig/notwendig, dazu braucht man viel …)
    za to je treba (je) dosti poguma dazu gehört viel Mut

    4.
    treba je česa komu brauchen (za to nam je treba prostora dafür brauchen wir Platz; ni mi treba (je) toliko prostora ich brauche nicht [soviel] so viel Platz)
    ali je bilo tega treba (je) hat das sein müssen?

    5. moralno: man soll
    treba (je) je kaj storiti - država, družba ipd.: es gilt zu …
    (čas je) es ist (die) höchste Zeit, es ist an der Zeit

    6.
    kot je treba (je) wie es sich gehört, richtig, regelrecht, ordentlich

    7.
    kar je treba (je) opraviti/plačati … anfallend
    ki ga je treba (je) prijaviti meldepflichtig, anzeigepflichtig
    za kar je treba (je) plačati davek/carino/pristojbino steuerpflichtig/zollpflichtig/ gebührenpflichtig
    ki ga je treba (je) revidirati/popraviti/zdraviti revisionsbedürftig/reparaturbedürftig/ behandlungsbedürftig
    ki ga ni treba (je) likati bügelfrei
  • tribūnus -ī, m (tribus) tribún

    1. predstojnik tribus, tribúnski (tríbuški) predstojnik = predstojnik ene izmed treh prvotnih tribus; v tem pomenu se beseda uporablja le redko, ker so nam. naziva tribunus pozneje uporabljali naziv curator tribūs: tribuni Manlium de saxo deiecerunt L. Ti tribuni so zastopali pripadnike svoje tribus na vseh področjih, poseb. pri cenitvi (census), naboru, razdelitvi davka idr.

    2. poveljnik konjenice (tribunus celerum) v času kraljev: praeco ad tribunum celerum populum advocavit L. Kot poveljnik rimskih, v tri stotnije razdeljenih konjenikov (vitezov), ki so tvorili jedro rimske vojske, je bil ta tribun v odnosu do kralja v enakem razmerju kot pozneje magister equitum v odnosu do diktatorja in je opravljal svojo službo do kraljeve smrti. S koncem kraljestva je bilo odpravljeno tudi to dostojanstvo.

    3. erarni tribún, državni blagajnik: tribūnus aerārius Ca. ap. Gell., tribūnī aeris Plin. V starejših časih so tako imenovali nekatere predstojnike tribus, ki so pobirali davek in so zato tudi izplačevali (vojakom) mezdo. Ko pa so izplačevanje vojaške mezde prevzeli kvestorji, so erarni tribuni sicer še ostali, a njihova pooblastila in domena niso bili jasni; najbrž so bili le nekaki oskrbniki (intendanti) pod kvestorji. Od sprejetja Avrelijevega zakona l. 71 do Julijevega zakona l. 46 so bili kot tretja dekurija sodnikov zastopniki plebejcev v sodniškem zboru: pari studio convenisse video tribunos aerarios Ci.

    4. vojaški tribún; ta funkcija bi približno ustrezala današnjemu činu „polkovnik“: tribūnus mīlitum: C., Ci. idr. ali mīlitārīs: Ci., Plin. Vsaka legija je imela šest vojaških tribunov, ki so se pri poveljevanju izmenjevali; če so bili izvoljeni od vojske ali konzula, so se imenovali tribūnī mīlitum rūfulī, tisti, ki jih je v Rimu izvolilo ljudstvo, pa comitiātī L. Če C. piše „tribuni cohortium“, misli s tem vojaške tribune, ki so poveljevali v posameznih legijskih kohortah; le za cesarsko obdobje se da dokazati naslov „tribunus cohortis“, poveljnik prve (najmočnejše) kohorte v legiji: Plin. iun., Vulg.; enak naziv je menda tudi tribunus minor Veg.

    5. vojaški tribúni s kónzulsko oblastjo ali kónzulski tribúni: tribūnī mīlitārēs cōnsulārī potestāte, oblastnik, ki je nadomeščal konzula (od l. 445 do 367): L. V svojih zakonskih predlogih (rogationes) je Gaj Kanulej l. 445 zahteval conubium med patriciji in plebejci in možnost, da bo konzulat dostopen tudi plebejcem. Da bi se patriciji izognili tej zahtevi, so omejili konzulsko oblast in ustanovili cenzuro ter dali nam. konzulov iz obeh stanov izvoliti vojaške tribune s konzulsko oblastjo, in sicer enkrat tri, drugič štiri, pa tudi šest. Njihovo jurisdikcijo, volitve in opravljanje funkcije so urejela pravila, ki so veljala za konzule. Ko so leges Liciniae Sestiae plebejcem podelili pravico do pravega konzulata, je bila ta tribunska oblast odpravljena.

    6. tribūnus plēbis (plēbī, plēbeī) ali samo tribūnus ljudski tribún, oblastnik za zaščito preprostega ljudstva: Ci., L. Leta 493 so leges sacratae plebejcem podelili pravico do te oblasti. Ljudski tribuni so morali biti plebejskega rodu; njihova starost ni bila posebej določena, a večinoma so se za to službo potegovali bivši plebejski edili. Ti tribuni so bili voljeni na volitvah v tribus (tributnih komicijah); svojo službo so nastopali 10. decembra. Njihovo število (prvotno število je bilo 2 ali 5: L.) je določil Publilijev zakon (lex Publilia) l. 479: 10. Bili so nedotakljivi in neoskrunljivi (sacrosancti) in so si sčasoma priborili pomembne pravice. Sprva so imeli samo ius auxilii; smeli so preprečevati krivične odredbe uradnikov in senata proti posameznim plebejcem, zlasti pri naborih, razpisovanju davkov in na sodišču, kjer je tribun s svojim vetom (intercessio) lahko razveljavil sodnikovo razsodbo. Sčasoma so to pravico (ius intercessionis) izrabljali tudi pri poseganju v domene drugih oblastništev, celo senata, in pri volitvah. V senatu so imeli sprva le pravico sedeti pri vratih in posegati po ius auxilii v korist svojih varovancev, pozneje pa so dobili sedež in pravico glasovanja v senatu in celo pravico sklicevanja senata. Bivše tribune so tudi sprejemali kot senatorje v senat. Od nekdaj pa so imeli tribuni pravico sklicevati in voditi ljudska zborovanja (skupščine) (contiones); predvsem so predsedovali tributnim komicijam (comitia tributa), katerih delokrog je postajal vedno širši. Kot predsedniki so imeli pravico prirejati ptičegledje (samo auspicia minora) in s tem povezano spectio de caelo. Imeli so tudi pravico neubogljivcem naložiti globo in celo ius prensionis do zasebnikov in uradnikov. Sula je močno omajal in omejil tribunsko oblast in z njo povezane pravice, toda Pompej je tribunom povrnil vse pravice v celotnem obsegu. Cezar in njegovi nasledniki so na tribunatu in njegovih pooblastilih utemeljili cesarsko oblast. Ljudski tribunat kot funkcija je obstajal tudi v času cesarjev, vendar ljudski tribuni niso v političnem življejnu igrali več nobene vloge.
  • tribus -ūs, dat. in abl. pl. tribubus, f (italsko *tribhu- iz *tri- tri in *bhū- (gl. fuī, fore); prim. tribuō in umbr. trífu)

    1. tríbus (f) (tudi tríbus (m) in tríbua), oddelek rimskega ljudstva, okraj, okrožje, soseska, srenja, občina, župa. Sprva so bile v Rimu le tri pratribus pravih rimskih državljanov (Ramn(en)es, Tities in Luceres); od Servija Tulija naprej pa je štel ager Romanus štiri mestne (tribus urbanae) in 26, pozneje 31 podeželskih tribus (tribus rusticae). Mestne in podeželske tribus so bile sprva enakopravne, pozneje pa so dobile podeželske, v katerih so bili posestniki (torej stalni naseljenci), prednost pred mestnimi, ki so vključevale tudi začasne naseljence (npr. dninarje, rokodelce idr.): in tribus urbanas transferri ignominiae est Plin. Vsaka tribus je imela pet centurij starejših (centuriae seniorum) in pet mlajših (centuriae iuniorum). Vsak pravi državljan je moral biti vpisan v katero od tribus. Od tod: tribu movere (izobčiti) Ci., ex omnibus V et XXX tribubus movere L., libertinos tribubus amovere Aur. Ta razdelitev je bila osnova za census, vojaški davek (tributum), nabor in večinoma tudi za volitve (in tribu = in comitiis tributis Pl.), tako da so se kandidati za službe potegovali za glasove po tribus; od tod

    2. glasovi tribus: ferre tribum Papiriam L. dobiti glasove Papirijeve tribus, unam Ci. dobiti glasove samo ene tribus, tribus iure vocatae L. ki so glasovale takoj za prvimi (praerogativae), pro tribu fieri aedilem L. od tribus (sc. praerogativae) biti izvoljen za edila; metaf. (šalj.): grammaticas ambire tribus H. potegovati se (prositi) za glasove v zadrugah slovničarjev. V času cesarjev so tribus izgubile občinski pomen, a so se vendar ohranile zaradi nabora in zato, ker so glede na njihovo ureditev obdarovali mestne reveže.

    3. meton. pl. tribūs preprosto ljudstvo, nižje (ubogo, revno) ljudstvo, sodrga, drhal, svojat, proletariat, proletarstvo, plebs: in quo nasci tribus vetant Plin., equitem imitatae tribus Fl.
  • tribūtārius 3 (tribūtum) davčen, dajatven, tributáren: tabellae Ci. davek prinašajoče = obilna darila obetajoče, necessitas Iust. potreba plačevati davke, solum Plin. ali praeda S. ali Gallus quidam Suet. davku podrejen, davku zavezan, davčno zavezan, civitates Iust. ki morajo plačevati davek (danj).
  • turnover [tɔ́:nouvə] samostalnik

    1. samostalnik
    prevrat; preobrat (javnega mnenja itd.)
    politika (občuten) premik volilnih glasov (od ene stranke k drugi)
    ekonomija promet, iztržek; sprememba; reorganizacija, pregrupiranje; prihod in odhod (pacientov v bolnicah); (časnikarski) članek, ki sega na drugo stran; vrsta tortice; kipnik, narastek

    turnover tax britanska angleščina prometni davek

    2. pridevnik
    zavihan

    a turnover collar zavihan ovratnik
  • uvózen de importación; de entrada

    uvozni davek impuesto m de entrada
    uvozni artikel (blago, kontingent, trgovina, premija, presežek) artículo m (mercancías f pl, cupo m, comercio m, prima f, excedente m) de importación
    uvozna carina derechos m pl de importación (ali de entrada)
    uvozna dežela país m importador
    uvozna prepoved prohibición de importar
    uvozna zapora suspensión f de las importaciones
    uvozna omejitev restricción f de la importación
    uvozno dovoljenje licencia f (ali permiso m) de importación
    uvozne določbe disposiciones f pl reguladores de la importación
  • uvozna davščina stalna zveza
    finance (vrsta davka) ▸ importadó
    Sopomenke: uvozni davek
  • uvozn|i1 [ó] (-a, -o)

    1. eingeführt

    2. Einfuhr-, Import- (artikel der Einfuhrartikel, davek die Einfuhrsteuer, kontingent das Einfuhrkontingent, posel das Importgeschäft, postopek das Einfuhrverfahren, presežek der [Importüberschuß] Importüberschuss, seznam die Einfuhrliste, carina der Eingangszoll, Einfuhrzoll, deklaracija die Einfuhrerklärung, kvota die Importquote, luka der Einfuhrhafen, odvisnost die Importabhängigkeit, omejitev die Importrestriktion, Einfuhrbeschränkung pogodba der Einfuhrvertrag, Importvertrag, premija die Einfuhrprämie, trgovina der Einfuhrhandel, Importhandel, blago das Einfuhrgut, die Importware, dovoljenje die Einfuhrgenehmigung; Importgenehmigung, die Importerlaubnis, podjetje die Importfirma)
  • valore m

    1. veljava, vrednost

    2. vrednost, cena:
    campione senza valore ptt vzorec brez vrednosti
    oggetto di grande, di scarso valore dragocen, malo vreden predmet

    3. ekon. vrednost:
    valore aggiunto dodana vrednost
    imposta sul valore aggiunto davek na dodano vrednost
    valore nominale, reale nominalna, realna vrednost
    valore di mercato tržna vrednost

    4.
    valori pl. dragocenosti; dragulji

    5.
    valori pl. ekon. vrednostni papirji:
    Borsa valori Borza vrednostnih papirjev
    carta valori vrednostni papir
    valori bollati, valori di bollo znamke, kolki, kolkovani papir

    6. vrednost; pomembnost; uspešnost; veljavnost:
    per lui l'amicizia non ha alcun valore zanj je prijateljstvo nekaj nepomembnega
    questa legge non ha più valore ta zakon ni več veljaven

    7. vrednota:
    scala dei valori vrednostna lestvica
    i valori umani človeške vrednote

    8. mat., fiz. vrednost:
    valori massimi, minimi maksimalne, minimalne vrednosti

    9. glasba trajanje, vrednost

    10.
    con valore di, avere valore di v funkciji, biti v funkciji:
    avverbio con valore di aggettivo prislov v pridevniški funkciji

    11. pomen:
    il valore di un vocabolo besedni pomen

    12. hrabrost, junaštvo; pogum:
    atti di valore junaški podvigi
    con grande valore izredno pogumno
    medaglia al valore militare vojaško odlikovanje za hrabrost
    medaglia al valore civile odlikovanje za hrabrost v mirnem času

    13. umet.
    valori pl. valerji:
    valori cromatici, plastici barvni, plastični valerji
  • vestry [véstri] samostalnik
    zakristija, zagrad; kapelica
    cerkev odbor cerkvene občine, župnijski odbor; skupščina cerkvenih odbornikov; prostor, dvorana za take skupščine

    vestry-clerk računovodja cerkvene občine
    vestry-cess cerkven davek
    vestry-keeper cerkovnik
  • vīcēsimārius (vīcēnsimārius) 3 (vīcē(n)simus; vīcē(n)sima sc. pars) k dvajsetemu delu (dvajsetin(k)i) sodeč, dvajsetinski: aurum vicesimarium L. petodstotni davek (= dvajseti del prvotne kupnine), plačan ob osvobajanju sužnjev; subst. vīcē(n)simārius -iī, m pobiralec petodstotnega davka („dvajsetár“) ob osvobajanju sužnjev: et puto, cum vicensimariis magnam mantissam habet; quinquaginta enim millibus aestimant mortuum Petr.
  • vilájet m (t. vilâjet, ar.)
    1. vilajet, pokrajina kot upravna enota v sultanski Turčiji, provinca: vilajet se dijeli na sandžake
    2. svet, zemlja: udariti namet na vilajet predpisati pokrajini davek; tamni vilajet temna, mračna dežela
    3. ekspr. domači kraj
  • vínski (-a -o) adj.

    1. del, di vino; dei vini; vinifero, vinicolo:
    vinski kis aceto di vino
    vinska klet cantina vinicola
    vinski trgovec commerciante di vino
    gost. vinska karta lista dei vini
    vinski sejem fiera del vino
    pog. vinska kapljica vino
    vinski bratec compagno di bisboccia

    2. pren. (vinjen) brillo, alticcio; ubriaco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vinska cesta strada del vino
    kem. vinska kislina acido tartarico
    bot. vinska rutica ruta (Ruta graveolens)
    bot. vinska trta vite (Vitis vinifera)
    biol. vinske kvasovke saccaromiceti del vino
    zool. vinske mušice drosofilidi (sing. -e) (Drosophila)
    vinski cvet fioretta
    hist. vinski davek imbottato
    zool. vinski drozg sassello (Turdus musicus)
    vinski kamen tartaro, gromma
    vinski trgovec vinaio
    bot. vinski žajbelj sclarea (Salvia sclarea)
    agr. vinsko cedilo cola
  • vôjen -ôjna, -o of war, war(-); wartime

    v vôjnem času in wartime, during the war
    vôjna akademija military academy, staff college
    vôjen, -ôjna, -o cilj war aim
    vôjna cona war zone
    vôjna bremena war burden
    vôjni davek war tax, contribution
    vôjni dobičkar war profiteer
    vôjni dolg war debt
    vôjna doklada field allowance, allowance for service in the field
    vôjni dopisnik war correspondent, war reporter
    vôjna grožnja threat(s) of war
    vôjni hujakač warmonger
    vôjni invalid disabled ex-soldier
    vôjno gospodarstvo wartime economy
    vôjna industrija war industry
    vôjna ladja warship, man-of-war, (bojna) battleship, (oklopnica) ironclad, dreadnought
    vôjno letalo warplane, military aircraft
    vôjna luka naval port
    vôjni material war material
    vôjna krivda war guilt
    vôjni minister minister of war, VB Secretary of State for War, ZDA Secretary of War
    vôjna mornarica navy; naval force
    vôjno ministrstvo VB War Office, ZDA War Department, ZDA pogovorno pentagon
    vôjni načrt war plan
    vôjna nevesta war bride
    vôjna napoved declaration of war
    vôjna nevarnost (figurativno) war clouds pl
    vôjna obveznica, zadolžnica war bond
    vôjna oprema war equipment, armament
    vôjna odškodnina war indemnity
    vôjno posojilo war loan
    vôjno pozorišče war zone, ZDA theatre of war
    vôjni plen war booty, loot, spoils pl
    vôjne priprave preparations pl for war
    vôjna pripravljenost national war preparedness
    vôjno poročilo war communiqué
    vôjno pravo laws pl of war
    vôjna psihoza war fever
    vôjna sirota war orphan
    vôjno sodišče court-martial, pl -s, courts-martial
    vôjno stanje state of, war, war footing
    vôjni stroški costs of war, war expenditure
    vôjne strahote (pesniško) the dogs of war
    vôjna sredstva (denar) (pesniško) sinews pl of war
    vôjni ujetnik prisoner of war (P.O.W.)
    vôjno ujetništvo war captivity
    vôjna vdova war widow
    vôjna veščina art of war, war strategy, tactics pl (s konstr. v sg ali pl)
    vôjen, -ôjna, -o zločin, zločinec war crime, war criminal
    proces proti vôjnim zločincem war crimes trial
    vôjna zvijača stratagem
    vôjna sreča contingencies pl of war
  • vôjen de guerra

    v vojnem času en tiempos de guerra
    vojni cilj finalidad f (ali objetivo m) de la guera
    vojna bolnica hospital m de campaña
    vojni dogodki acontecimientos m pl (ali sucesos m pl) de la guerra
    vojni dopisnik (invalid, oškodovanec, tovariš, ujetnik, zločin, zločinec) corresponsal m (mutilado m, damnificado m, compañero m, prisionero m, crimen m, criminal m) de guerra
    vojni hujskač instigador m a la guerra, belicista m
    vojen svèt (material, davek, potencial, stroj) consejo m (material m, impuesto m, potencial m, máquina f ali ingenio m) de guerra
    vojni minister (ministrstvo) Ministro m de la Guerra, (v Španiji) del Ejército (Ministerio m de la Guerra, (v Španiji) del Ejército)
    vojna grozodejstva (žrtev) atrocidades f pl (víctima f) de la guerra
    vojna grožnja (odškodnina, napoved, škoda) amenaza f (indemnización f, declaración f, daños m pl) de guerra
    vojna oprema, oborožitev armamento m
    vojno stanje (gospodarstvo, posojilo) estado m (economía f; impréstito m) de guerra
    vojna mornarica marina f de guerra, (v Španiji) Armada f
    vojna luka puerto m militar
    vojna sreča suerte f de las armas, fortuna f de la guerra
    vojna zvijača estratagema f; ardid m de guerra
    vojna industrija industria f (de material) de guerra
    vojna odprava expedición f militar; campaña f
    vojni dolgovi deudas f pl de la guerra
    vojni pogrešanec desaparecido m en campaña
    vojno številčno stanje efectivos m pl de guerra
    vojna znanost ciencia f militar
    vojna doklada plus m de campaña
    vojno področje zona f de operaciones
    vojna psihoza psicosis f de guerra
    vojen pravo derecho m de guerra, (nagli sod) ley f marcial
    vojen ladja barco (ali buque m) de guerra
    vojne vdove in sirote viudas f pl y huérfanos m pl de guerra
    vojno sodišče consejo m de guerra, tribunal m militar
    postaviti pred vojno sodišče llevar ante un consejo de guerra, hacer juzgar por un consejo de guerra
    vojni nasprotnik adversario m de la guerra
    vojno ujetništvo cautiverio m; cautividad f
    priti pasti v vojno ujetništvo caer (ali ser hecho) prisionero
    postaviti v vojno stanje poner en pie de guerra
  • vstópen (-pna -o) adj. di ingresso, di accesso; di adesione:
    vstopna vrata porta d'ingresso
    vstopna izjava dichiarazione di adesione
    vstopna viza visto d'entrata
    hist. vstopni davek portatico
    alp. vstopni previs strapiombo di attacco
    rel., muz. vstopni spev ingressa, introito
    vstopni ventil valvola di aspirazione
  • zapuščin|a ženski spol (-e …) der [Nachlaß] Nachlass, pravo der [Nachlaß] Nachlass, die Hinterlassenschaft, avstrijsko, švicarsko: die Verlassenschaft
    … zapuščine [Nachlaß] Nachlass-
    (dolg die [Nachlaßschuld] Nachlassschuld, konkurz der [Nachlaßkonkurs] Nachlasskonkurs, popis das [Nachlaßinventar] Nachlassinventar, upnik der [Nachlaßgläubiger] Nachlassgläubiger, upravitelj der [Nachlaßverwalter] Nachlassverwalter)
    delitev zapuščine die Erbteilung
    davek na zapuščino die [Nachlaßsteuer] Nachlasssteuer
  • zapuščína legacy

    davek na zapuščíno death duty
    lovec na zapuščíno (figurativno) legacy hunter