Franja

sight¹ [sáit] samostalnik
vid
figurativno oko, doseg oči; vidik, dogled, pogled, ogled; prizor, ogleda vredna znamenitost
množina znamenitosti (of a town kakega mesta)
pogovorno nenavaden ali žalosten pogled (prizor), grda zunanjost, strašilo; muha (na puški), merjenje, viziranje
fotografija iskalo
pogovorno masa, množina, kup
ameriško, sleng šansa

in sight v bližini, na dosegu, na dogledu
on sight na (prvi) pogied
at (first) sight na prvi pogled, brez priprave
out of sight iz vida, zunaj obzorja
within sight of v vidiku, v vidu
a (long) sight pogovorno (zelo) mnogo (of money denarja)
a sight for the gods prizor za bogove
a sight for sore eyes zelo prijeten prizor (pogled), privlačna oseba
sight unseen figurativno maček v žaklju; kupljen na slepo
bad (good) sight slab (dober) vid
the loss of sight izguba vida; oslepitev
long sight daljnovidnost
a long sight better daleč boljši
second sight figurativno preroški dar
payable at (on) sight plačljiv na pokaz
short (near) sight kratkovidnost
out of my sight! izgubi se mi izpred oči!
out of sight out of mind daleč od oči, daleč od srca
it is not right in my sight to ni prav po mojem mišljenju
it is a sight better than it was mnogo bolje je, kot je bilo
it was quite a sight! bil je to prizor za bogove!
to be in sight of videti
to catch sight of zagledati, ugledati (koga, kaj)
to come in sight pokazati se
it has cost him a sight of money to ga je veljalo kup denarja
to find favour in s.o.'s sight pridobiti si naklonjenost koga, prikupiti se, ugajati komu
to get sight of s.o. zagledati, opaziti koga
to get (to go) out of sight izginiti (iz vida)
to heave in sight pojavljati se, prikazovati se, postajati viden
to keep in sight imeti v vidu
to know by sight poznati po videzu
what a sight you look! kakšen pa si!, kot strašilo si videti!
to lose sight of izgubiti iz vida, ne več videti, figurativno pozabiti
to lose one's sight oslepeti
the letter was not meant for your sight pismo ni bilo namenjeno tebi
I should like it a jolly sight better stokrat rajši bi imel to
to make a sight of oneself smešno se obleči, osmešiti se
to play (to sing) at sight igrati na prvi pogled, brez priprave
to put out of sight skriti, ne posvečati pozornosti
to see the sights videti, ogledati si znamenitosti
I can't see (bear stand) the sight of him ne morem ga živega videti
to take a sight nameriti, ciljati; obrniti pogled
to take a sight at s.o. sleng osle pokazati komu

sileō -ēre -uī (—) (iz kor. *sē[i]- popuščati, puščati v miru; prim. lat. sinō2, got. ana-silan popuščati, nehati, utihniti)

1. molčati, biti tih(o), umolkniti, obmolkniti; abs.: silete et tacete Pl., lingua sile O., optimum quemque silere L., silens ac prope mutum agmen incessisse L., muta silet virgo O., locus ille silentibus aptus O., in avito suburbano obstrepentīs forte ranas silere iussit Suet., sedentibus ac silentibus cunctis Suet.; z de: ceteri de nobis silent Ci., de re publica ut sileremus Ci.; brezos.: de iurgio siletur Ter., silebitur toto iudicio de maximis illius furtis Ci., quoniam de utraque (sc. vitā morteque) siletur S. Od tod adj. pt. pr. silēns -entis molčeč, molčečen, tih, tihoten: silenti agmine L., Cu., coetu silenti Val. Fl.; poseb. evfem. o pokojnikih: umbrae silentes V., animae silentis Pr., populus silens Cl.; tako tudi subst. silentēs -um, m molčeči = umrli, rajn(k)i, pokojni(ki) v podzemlju: rex silentum (= Pluto) O., Cl., sedes silentum O. = podzemlje, pia turba silentum Val. Fl., silentum concilium V., coetus silentum Lucan.; toda: (sc. Pythagoras) coetusque silentum dictaque mirantum magni primordia mundi et rerum causas … docebat (sc. svoje učence, pitagorejce, ki so morali od 2 do 5 let molčati, preden so bili sprejeti v Pitagorov „red“) O. Adv. silenter molče, tiho: Vulg., Eccl.

2. trans. zamolč(ev)ati, molčati o čem, zatajiti (zatajevati), ne omeniti (omenjati) česa, ne (spre)govoriti o čem: tu hoc silebis Ci. ep., ea merita silere non possum Ci., silere nefas Cu., facti culpam O., fortia facta silendo O., nec te, iuvenis memorande, silebo V., neque te silebo, Liber H., nulla me tellus silet Sen. tr.; v pass.: Plin., Plin. iun., Amm. idr., ea res, via, vitium siletur Ci., quod ego … facile patior sileri Ci., per quem tria verba silentur O., mala causa silenda est O., sileantur fraudenturve laude suā L., rei publicae tempora, quae sileri Agricolam non sinerent T.; z odvisnim vprašanjem: qua tulerit mercede, sile O.; z inf.: ut sileat verbum facere Auct. b. Hisp. da ne zine niti besedice. Od tod subst. gerundiv silenda -ōrum, n kar je treba zamolčati, skrivnosti, tajnosti, misteriji, otajstva: si coacta caritate eius silenda enuntiasset L., arcana et silenda Cu.

3. metaf.
a) (o neživih subj.) molčati, biti tih(o), mirovati (večinoma pesn.): silent late loca V. daleč naokoli je vse tiho, intempesta silet nox V., silet campus, aequor V., mare Val. Fl., immotaeque silent frondes, silet umidus aër O., aura silet Col., unde hiemes ventique silent Stat., diem quoque tepidum silentemque a ventis eligat Col., siluere venti Sen. tr., cuncta silent O., neque si chartae sileant, quid bene feceris, mercedem tuleris H.
b) biti tih(o), mirovati, ne biti aktiven, ne biti dejaven, praznovati, biti brez dela (brezdelen), (pre)nehati, (pre)nehovati, (pre)nehavati, ponehati (ponehovati, ponehavati), biti brez veljave, ne imeti veljave, ne veljati; o neživih subj.: silent leges inter arma Ci., leges bello siluere coactae Lucan., silent carmina Lucr., ne sileret sine fabulis hilaritas Petr., si quando ambitus sileat Ci., dum silent virgae Col. še ne brstijo; o živih bitjih: silent diutius Musae Varronis Ci., cum refovet fixaque silet Gradivus in hasta Val. Fl., nec ceterae nationes silebant T., pulsi per longa saecula siluerunt immobiles (sc. hostes) Amm. Od tod adj. pt. pr. silēns - entis molčeč, tih, miren: luna silenti Ca., Col., silenti nocte V., silente nocte Tib., nocte silenti O., Petr., silente caelo Plin., dumisque silentibus errat V., luci silentes Sil., venti silentes Col., quercus silentes Lucan. ki ne dajejo prerokb, ki ne prerokujejo, unda silens Val. Fl., materia silens Plin. les, ki ne poka, aerarium silens et quietum Plin. iun., anni silentes Cl. leta molčanja (pri pitagorejcih; gl. zgoraj pod 1.), ova silentia Col. v katerih se še ne gibljejo piščančki; o rastl. = še ne brsteč: flos, sarmentum, surculi, vineae Col.

sine (prim. skr. sanutár daleč proč, sánutaraḥ, sánutyah skrivoma, na skrivaj, neopažen(o), jon. ἄτερ [iz *sn̥ter] brez, ἄνευ, ἄνις brez, got. sundrō ločeno = stvnem. suntar = nem. sonder) praep. z abl. brez (naspr. cum): Pl., Varr., Cu., Q. idr., sine mente ac sine ullo sensu iacebant Ci. nezavestni in čisto brezčutni, sine dubio Ci. ep. brez dvoma, nedvomno, sine ulla dubitatione Ci. brez vsakega dvoma, povsem nedvomno, sine aliquo vulnere C. brez znatne izgube, brez znatnih izgub, se solos sine vulnere (brez ran), sine ferro, sine acie victos L., sine numine divûm V., imperium sine fine V., reus sine te criminis huius O., sine omni periculo Ter. brez sleherne nevarnosti; toda: sed ne sine omni quidem sapientia Ci. brez vsega modroslovja, brez celotne filozofije; pogosto litota: non sine magna spe magnisque praemiis C., non sine ullo vulnere C. ne brez sleherne izgube, non sine cura N. ne brez skrbi = s posebno skrbjo (skrbnostjo), non sine conscio marito H., non sine multis lacrimis H., haud sine ira plebis L.; v pisemskem slogu (toda le enkrat) brez sklona: cum fratre an sine (sc. eo) Ci. ep.; postavljanje praep. za sklon najdemo v pesn. delih: flammā sine tura liquescere H., vitiis nemo sine nascitur H.

soweit², so weit Adverb zaenkrat; pač; soweit wie/als möglich kolikor mogoče, kolikor moremo; soweit sein biti tako daleč; zeitlich: es ist soweit prišel je tisti trenutek

spatium -iī, n (indoev. kor. *spē(i)-, *spə- napenjati, raztegovati; prim. skr. sphā́yatē debeli se, postaja tolst, redi se, raste, sphāváyati, sphāráḥ obširen, raztegnjen, velik, širok, sl. speti, spešiti, dospeti, uspeh, let. spêt moči, močen biti, veljati, spêks moč, stvnem. spuot uspeh, pospešitev, spuon izvršiti se, uspe(va)ti, nem. sich sputen podvizati se, pohiteti)

I.

1. prostor, prostranstvo = razsežnost, razsežje, razsežaj, obsežnost, obseg, obsežje podolgem in počez, v dolžino in širino, dolžina, širina, mesto, kraj: Sen. ph., Q. idr., spatium castrorum C., spatia locorum C., spatium, qua flumen intermittit, mons continet C., ad impetum capiendum, equiti utique, modicum erat spatium L., quod spatium non esset agitandi (sc. equos) N., magnum campi spatium Cu., spatium maris L., caeli V., medium caeli spatium H., totum caeli spatium Lucr., spatium dare V., Lucr., Cu. narediti prostor, umakniti se, in spatium resilire breve O. skrčiti se.

2. occ.
a) prostranstvo = obseg, velikost, dolgost, dolžina: spatium victi victor considerat hostis O., viae O., oris et colli O., quod sit homini spatium a vestigio ad verticem Plin., spatium rhombi, parvi lateris Iuv., elephanti Lucan., vasti corporis Sen. tr., plantae Herculis Gell.; od tod in spatium v dolžino, podolgem, podolgič, podolgoma: trahit in spatium (sc. aures) O. podaljša, in spatium fugit O. beži naravnost (naspr. redit in gyrum), tum iacet in spatium sine corpore … vorago Sil.
b) vmesni prostor, presledek, razstop, razdalja, dalj(a), daljava, oddaljenost: spatium inter acies C., longo spatio distare C., hic locus aequo fere spatio ab castris Ariovisti et Caesaris aberat Ci. skoraj enako oddaljen, tanto spatio C. pri tolikšni razdalji, pri tolikšni daljavi, tako daleč, quod tanta machinatio ab tanto spatio instrueretur (po drugih constitueretur) C. v taki daljavi, paribus intermissae spatiis (sc. trabes) C. v enaki razdalji narazen ležeči, mediocri spatio relicto V. po zmernem presledku, ne predaleč, subit iniquo spatio V., spatio propinquitatis (= spatio propinquo) C. zaradi neznatne oddaljenosti = zaradi (velike) bližine, alterum (sc. genus siderum) spatiis immutabilibus ab ortu ad occasum commeans Ci., spatium discrimina fallit O.

3. razdalja, daljava, ki jo mora kdo prehoditi ali preteči, proga, pot določene dolžine, del poti, kos poti: duum milium spatium C., longo itineris spatio C., pari spatio transmissūs C. prav tako daleč prepeljan, illi medio in spatio chorus … occurrit comitum V., spatium conficere ali emetiri pot opraviti, prehoditi, preteči, premagati: magno spatio paucis diebus confecto C., dimidium fere spatium confecerat, cum … N., ingens die uno cursu emetiens spatium L., ut eadem spatia quinque stellae conficiant Ci.; pesn.: nec (sc. lapis) spatium evasit totum V.

4. occ. (= gr. στάδιον) dirkališče, dirkalna (temovalna) steza, tekališče, tir na dirjališču ali tekališču, stadion (štadion), tekmovališče: Sen. ph., Suet. idr., equus spatio qui saepe supremo vicit Olympia Enn. ali spatio extremo … sub ipsam finem adventabant V. na koncu … dirkališča, equique pulsabant pedibus spatium declivis Olympi O., spatia etsi plura supersint V. in ko bi bilo tekališče še daljše, nobiles equos cursus et spatia probant T., abstulerunt me velut de spatio L.; pren.: deflexit iam aliquantulum de spatio curriculoque consuetudo maiorum Ci. iz tira in s poti, spatiis exclusus iniquis V. ker me ovirajo preozke meje mojega načrta; meton. kroženje, obtek, krogotek, obkrožitev, krog, tek, pretek, pot (dirkačev), pesn. tudi v pl.: (sc. equus) ad … maxuma campi sudabit spatia V., quadrigae addunt in spatia V. končujejo obtek za obtekom (krog za krogom), corripiunt spatia V. pospešijo tek, zdirjajo po tekališču, adversi(s) spatiis V., septem spatiis circo meruere coronam O.; metaf. sploh tek, pot: ille (sc. turbo) actus habenā curvatis fertur spatiis V. v krogoteku, v krogih, immensum spatiis confecimus aequor V. pretekli smo plan (pot, površino) neizmernih razsežnosti, ruunt tritumque relinquunt quadriiugi spatium O., spatium defensionis Ci., ex medio gloriae spatio Cu. iz srede slovitega prizorišča, spatium iuventae transire, aevi spatium finire, vitae spatium decurrere O., decurso aetatis spatio Pl., quasi decurso spatio Ci., iam excurso spatio Ter., spatiis obstantia claustra H., currenti spatium praemonstra Lucr., mea quem spatiis propioribus aetas insequitur V. ki mi je po starosti bližji, mors est velocis spatii meta novissima Sen. tr.

5. sprehajališče: Academiae non sine causa nobilitata spatia Ci., ad illa spatia nostra sedesque pergimus Ci., spatia communia, silvestria Ci., locus planis porrectus spatiis H., in interius spatium … Cecropidas ducit O., innumeris spatia interstincta columnis Stat.; pren.: oratorem ex Academiae spatiis exstitisse Ci.; meton. sprehod, sprehajanje: a quibus si uno basilicae (po baziliki) spatio honestamur Ci., duobus spatiis tribusve factis Ci. po dveh ali treh sprehodih, ut in extremis spatiis subsultim decurreret Suet. —

II. metaf.

1. čas, doba, obdobje, vek, razdobje: annuum, dierum triginta, praeteriti temporis Ci., tam longo spatio Ci., hoc interim spatio Ci. v tem vmesnem času (obdobju, medčasju), in brevi spatio Ter., Lucr., brevi spatio S., L., H., parvo spatio Pr., tantam eorum multitudinem nostri interfecerunt, quantum fuit diei spatium C. naši so jih pobili toliko, kolikor je trajala dolžina dneva (= kolikor jih je dolžina dneva dopuščala pobiti), (sc. Galli) spatia omnis temporis non numero dierum, sed noctium finiunt C., totidem dierum spatio retardari N., post sexagesimum vitae spatium Plin. po šestdesetem letu, mari iussis non amplius quam horarum spatium dedit Suet.; occ. dolgost, dolžina časa, dolga doba, dolgotrajnost, (dolgo) trajanje, vek: arbor spatio durata O., prius quam dolor spatio evanescere possit O., spatio pugnae defatigati C., regem spatium initiorum Cereris tenuit L., spatia annorum lenibunt vulnera nostra Pr. dolgost let.

2. čas za kaj, določeni čas, prilika, priložnost, rok: Pl., Pac. fr., Plin., Val. Fl. idr., nisi tempus et spatium datum sit Ci. čas in priložnost, neque ut celari posset, tempus spatium ullum dabat Ter. čas ni dajal priložnosti, čas ni dopuščal priložnosti, alicui tridui spatium dare C. tri dni časa, irae spatium dare L., Sen. ph. pustiti jezo, da se izkadi (razkadi, poleže, pomiri), irae spatium et consilio tempus dare L., daret malorum paenitentia, daret bonorum consensui spatium T. naj da časa hudobnim za kesanje (da se pokesajo), dobrim za združitev (da se združijo), spatium animo dare Cu. dati si čas za preudarjanje (preudarek, premislek, razmislek), dare pugnae spatium Cu. prekiniti boj, prenehati boj (se bojevati), spatium deliberandi N. čas za premislek, ut spatium pila in hostes coniciendi non daretur C., spatium Vitellianis datum refugiendi T., si mihi spatium ad scribendum darent Ci., vix explicandi ordines spatium Etruscis fuit L., spatium habere ad dicendum Ci., nullum sibi ad cognoscendum spatium relinquunt C.; spatium sumere vzeti (jemati) si čas: spatio sumpto, spatio ad colloquendum sumpto L., spatium sumamus ad cogitandum Ci.; sex dies ad eam rem conficiendam spatii postulant C., tempus inane peto, requiem spatiumque furori V., spatium pro munere posco O.

3. (metr. ali ret.) mera (po času), trajanje, dolžina: trochaeus, qui est eodem spatio quo choreus Ci., quae (sc. vitia) fiunt spatio Q.

4. meton. merska (merilna) vrv(ica): altitudo nullis inquirentium spatiis penetrabilis T. nedosegljiva merilnim vrvicam = ki je merilne vrvice ne morejo izmeriti.

speed¹ [spi:d] samostalnik
hitrost, brzina, naglica, hitrica; tek (motorja)
tehnično prestava (prva, druga itd.)
zastarelo uspeh, (dobra) sreča

at full speed, with all speed s polno brzino
good speed! veliko uspeha (sreče)!
speed limit največja dovoljena hitrost
a three-speed bicycle bicikel s tremi prestavami
to make speed hiteti
send me good speed! voščite mi dobro srečo!
more haste, less speed figurativno počasi se daleč pride; hiti počasi!

spozabíti se to forget oneself; figurativno to lose one's temper

spozabíti se tako daleč, da... to forget oneself so (ali as) far as to...
spozabil se je he forgot himself, he acted unsuitably, he lost self-control

srcé cœur moški spol

iz vsega srca de tout mon (son) cœur
iz dna srca du fond du cœur, du plus profond de mon (son …) cœur
od srca de bon cœur
z lahkim srcem d'un cœur léger
s težkim srcem le cœur gros
mehkega srca au cœur tendre (ali sensible)
iz, od srca rad avec (le plus) grand plaisir, très (ali bien) volontiers
kamnito srce un cœur de pierre
ledenega srca insensible, qui n'a pas de cœur
materino srce cœur de mère (ali maternel)
zlato srce cœur d'or
razširitev srca (medicina) dilatation ženski spol des cavités du cœur, cardiectasie ženski spol
zamaščenost srca (medicina) dégénérescence graisseuse du cœur
biti dobrega srca (figurativno) avoir bon cœur
imeti dobro, zdravo srce avoir le cœur bon, avoir un cœur solide
na srcu kaj imeti avoir quelque chose sur le cœur
ne imeti (dobrega) srca, biti brez srca n'avoir pas de cœur, manquer de cœur
kako vam je pri srcu? comment vous sentez-vous?
k srcu si gnati, jemati kaj prendre quelque chose à cœur
to mi je zelo pri srcu cela me tient à cœur
srce imeti na jeziku avoir le cœur sur les lèvres
njegova usoda mi gre k srcu son sort me touche
srce mi krvavi mon cœur saigne
ta izguba ji je zlomilo srce cette perte lui a brisé le cœur
pritisniti koga na srce presser quelqu'un sur (ali serrer quelqu'un contre) son cœur
kvišku srca! haut les cœurs!
roko na srce! dis-moi franchement!
daleč od oči, daleč od srca loin des yeux, loin du cœur

srcé (-á) n

1. anat. cuore:
srce bije, utripa il cuore batte, palpita
imeti zdravo srce avere un cuore sano
zbadati pri srcu sentire punture al cuore
bolezni srca in ožilja malattie cardiovascolari
(v osmrtnicah) prenehalo je biti srce naše mame in babice ha cessato di battere il cuore della nostra cara mamma e nonna
nositi otroka pod srcem essere incinta
pritisniti koga na srce stringere qcn. al cuore
pren. (srce kot središče čustvovanja) srce ne uboga razuma il cuore non sente ragioni
poslušati glas srca ascoltare la voce del cuore
srce igra od veselja il cuore è pieno di gioia, gioisce
od groze se ji je krčilo srce inorridiva di raccapriccio

2. pren. (v adv. rabi izraža intenzivnost čustva)
iz srca se nasmejati ridere di cuore
od srca privoščiti augurare di (tutto) cuore
biti užaljen do dna srca essere offeso nel profondo del cuore

3. pren. (skupek značajskih, čustvenih značilnosti) cuore:
imeti čisto, plemenito srce avere un cuore puro, nobile
materino zlato srce il cuore d'oro della madre

4. pren. (kot nagovor) cuore, amore, cocco:
srce moje, poljubi me cuore mio, baciami
srce mamino, pridi sem cuore di mammà, vieni qui

5. pren. (najpomembnejši človek v skupini, najpomembnejši del, središče) cuore:
mati, srce družine la madre, cuore della famiglia
strojnica je srce ladje la sala macchine è il cuore della nave
sovražnik je prodrl v srce mesta i nemici sono penetrati nel cuore della città

6. (srednji del solate, zelja ipd. ) cuore (dell'insalata, del cavolo cappuccio)

7. igre (igralna karta) cuori

8. les. cuore del legno, durame
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
srce mu je padlo v hlače s'è cacato addosso, se l'è fatta addosso
od žalosti ji je počilo srce è morta di crepacuore
ob misli mu je pokalo srce al pensiero si sentiva scoppiare il cuore
pren. ta človek nima srca è un uomo senza cuore
namesto srca ima kamen ha un cuore di pietra
podariti komu srce dare il cuore a qcn.
imeti srce na jeziku avere il cuore sulla lingua
izgubiti srce innamorarsi perdutamente
lajšati si srce z jokom consolare le pene del cuore piangendo
nositi srce na dlani avere il cuore in mano
odpreti, razkriti, razodeti srce komu aprire il cuore a qcn., confidarsi con qcn.
izbrisati, iztrgati koga iz srca cancellare qcn. dal ricordo
komu streti srce spezzare il cuore a qcn.
pogovoriti se iz srca parlarsi apertamente
(preveč) si gnati kaj k srcu avere (troppo) a cuore qcs.
govoriti komu na srce parlare al cuore di qcn.
pihati dekletu na srce corteggiare una ragazza
položiti komu kaj na srce raccomandare qcs. a qcn.; implorare qcs. da qcn.
potrkati na srce koga toccare il cuore di qcn.
pren. gojiti gada na srcu nutrire una serpe in seno
povedati, kar leži na srcu sfogarsi, sputare il rospo
misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
biti dobrega, mehkega srca avere un cuore d'oro
jesti, kolikor je srce poželelo mangiare a crepapelle
rel. S. Jezusovo srce Sacro Cuore (di Gesù)
lectovo srce cuore di panpepato
žel. srce kretnice cuore dello scambio
med. srce dilatira, hipertrofira il cuore si dilata, si ipertrofizza
presaditi srce fare il trapianto del cuore
umetno srce cuore artificiale
aritmija, evritmija srca aritmia, euritmia cardiaca
PREGOVORI:
daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore
česar oko ne zagleda, srcu ne preseda occhio non vede, cuore non duole
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole

stȁdōvan -vna -o: -o kamenje po polju razmetano kamenje, ki je od daleč videti kakor čreda ovac

stage¹ [stéidž] samostalnik
gradbeni (stavbni) oder; tribuna, podij
gledališče oder, prizorišče, gledališče
figurativno dramska književnost (umetnost), igralski poklic
figurativno mesto dejavnosti (delovanja, bivanja), polje udejstvovanja, torišče; stadij, stopnja, faza, razdobje razvoja; stopnja (večstopne rakete); stojalo, mizica za mikroskop
ameriško višina vodne gladine
zgodovina (poštna) etapna postaja, odsek ali del poti med dvema postajama, etapa

by easy stages v etapah, s pogostnimi presledki
off stage za gledališkim odrom ali zunaj njega
stages of appeal pravno instančna pot
the last stage of consumption zadnji stadij jetike
stage manager gledališki režiser
stage whisper igratčev šepet (na odru, da ga sliši občinstvo), figurativno šepet, ki se daleč sliši
stage loader mehanika platformni nakladalec
critical stage kritičen stadij
hanging stage viseč gradbeni oder (npr. za pleskanje)
matriarchal stage matriarhat
landing stage pristajališče
the English stage angleško gledališče
to be on the stage biti gledališki igralec
to change horses at every stage zgodovina menjati konje na vsaki (poštni) etapni postaji
to go on the stage iti h gledališču, postati igralec
to hold the stage držati se na odru (o gledališki igri)
to learn in easy stages postopoma se učiti
to put on the stage postaviti na oder, uprizoriti
to quit the stage figurativno umakniti se s področja svoje dejavnosti
things should never have reached this stage stvari ne bi bile smele nikoli priti tako daleč
to travel by easy stages potovati v kratkih etapah

step¹ [step] samostalnik
korak, dolžina koraka; način korakanja ali hoje; plesni korak; stopinja (noge); stopnica, prečka pri lestvi
množina lestev
množina koraki, tek, pot
figurativno korak, ukrep, mera
navtika luknja, v katero se postavi jambor
figurativno stopnja; čin (zlasti vojaški), napredovanje, povišanje
glasba interval
mehanika spodnje ležišče osi

step by step korak za korakom, postopoma
a false step napačen korak, spodrsljaj, figurativno napaka, napačna poteza
in step (with) v korak (z)
in his steps po njegovih stopinjah, figurativno po njegovem primeru (vzgledu, vzoru)
a rash step prenagljen, nepremišljen korak (dejanje)
door-step prag
waltz step valčkov korak
to break step priti iz koraka
it is only a step to my house ni daleč do moje hiše
to be out of step ne držati koraka
to cut steps in the ice sekati stopinje v ledu
they found his (foot) steps in the sand našli (odkrili) so njegove stopinje v pesku
when did he get his step? kdaj je napredoval (v službi)?
to keep step, to be in step with držati korak s
mind the step! pazi(te), stopnica!
mind (watch) your step! figurativno pazi, kaj delaš!
he has been moved up a step napredoval je za eno stopnjo
to retrace one's steps vrniti se po isti poti
to take (to make) steps against storiti (potrebne) korake (ukrepe) proti
to turn one's steps to ubrati, usmeriti korake proti, k
he walks (he follows) in my steps on gre po mojih stopinjah

stink^*2 [stiŋk]

1. neprehodni glagol
smrdeti, neprijetno dišati, zaudarjati (of po)
figurativno biti na slabem glasu, biti razvpit, zoprn

2. prehodni glagol (često up)
zasmraditi, okužiti
sleng nadišaviti (koga)
sleng (za)duhati

to stink of money sleng biti zelo bogat; valjati se v denarju
he stinks whisky smrdi (diši) po whiskyju
the fumes stunk up the room hlapi so zasmradili sobo
to stink in one's nostrils biti zoprn komu
he can stink it a mile off on to lahko zaduha na miljo daleč

strada f

1. cesta; pot:
strada asfaltata, lastricata asfaltirana, tlakovana cesta
strada deserta, solitaria samotna cesta
strada battuta, frequentata prometna cesta
strada principale, secondaria glavna, stranska cesta
strada comunale, provinciale, statale občinska, pokrajinska, državna cesta
strada carrozzabile, camionabile vozna pot
strada maestra glavna cesta
strada mulattiera tovorna pot
strada di circonvallazione obvozna cesta, obvoznica
strada ferrata železnica
circolazione, traffico su strada cestni promet
codice della strada avto cestnoprometni predpisi
corsa su strada šport cestna vožnja
gara fuori strada šport terenska vožnja
attraversare la strada prečkati cesto
dare sulla strada, guardare verso la strada gledati na cesto (okna, vrata)
tagliare la strada a qcn. avto komu presekati pot

2. pot:
strada facendo spotoma
a un'ora di strada uro hoda daleč
uomo della strada človek z ulice, navaden človek
andare, finire fuori strada avto zleteti s ceste
andare per la propria strada iti svojo pot
divorare la strada avto požirati cesto, drveti
essere sulla buona strada biti na dobri poti
essere a metà strada biti na pol poti
fare strada prevoziti (pot); pren. uspevati, uveljaviti se:
un ragazzo che farà strada fant, ki bo še daleč prišel
incamminarsi per una strada, mettersi in strada, prendere la strada iti, kreniti na pot

3. pren. pot, obnašanje, ravnanje:
andare fuori strada zaiti s prave poti
andare per la propria strada iti svojo pot
cercare, trovare la propria strada iskati, najti sebi primerno delo, poklic

4. pren. cesta; stranpot:
buttarsi, darsi alla strada postati baraba
crescere per la strada rasti na ulici, v bedi
mettere qcn. sulla strada vreči koga na cesto

5. slabš.
di strada, da strada pocesten:
donna, donnaccia di strada pocestnica
ladro di strada razbojnik
parole da strada prostaško govorjenje
ragazzo di strada pobalin

6. pot, prehod (tudi pren.):
aprirsi, farsi strada tra la folla utreti si pot med množico
farsi strada uveljaviti se, zmagati:
la verità si è finalmente fatta strada resnica je končno zmagala
fare strada a qcn. iti pred kom, komu kazati pot
fare, aprire la strada a qcn. komu utirati pot

7. pren. pot, način, sredstvo:
non c'è altra strada ni druge poti

8. ekst. astr. orbita, tir, pot
PREGOVORI: tutte le strade conducono a Roma preg. vse poti vodijo v Rim
la strada dell'inferno è lastricata di buone intenzioni preg. pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni

stran⁵ (proč) weg, fort
daleč stran fernab
hoteti iti stran fortwollen, wegwollen
držati stran od abhalten, weghalten (von)
držati se stran od wegbleiben
iti stran weggehen
moči stran wegkönnen, loskönnen
morati stran wegsollen, wegmüssen, fortsollen, fortmüssen
obrnjen stran abgekehrt
odpeljati stran fortbringen
pahniti stran wegstoßen
peljati stran wegführen
planiti stran davonstürmen, davonstürzen
pogledati stran wegsehen, wegblicken
poklicati stran wegrufen
poriniti stran fortstoßen
poslati stran fortschicken, wegschicken
potegniti stran abziehen, wegziehen
skočiti stran wegspringen
smeti stran fortdürfen, wegdürfen
spraviti stran wegbringen, wegschaffen, madež: fortkriegen, wegkriegen
stopiti stran wegtreten
teči stran wegrennen, weglaufen, fortlaufen, davonrennen
vreči stran wegwerfen, fortwerfen, fortschmeißen, wegschmeißen
zdrsniti stran wegrutschen
zliti stran wegschütten, weggießen, fortgießen
zvabiti stran weglocken

street [stri:t]

1. samostalnik
ulica, cesta
zastarelo deželna cesta; vozišče, cestišče; ljudje na cesti ali prebivalci določene ulice

across the street čez cesto (ulico)
in (ameriško on) the street na ulici (cesti)
the street glavna (poslovna) ulica
streets ahead, streets better figurativno, pogovorno daleč boljši (močnejši)
not in the same street with figurativno, pogovorno neprimerno slabši, ki se ne da primerjati z; (borza) zaključen po zaprtju borze
man in the street človek z ulice, poprečen, navaden človck
side street stranska ulica
woman of the streets pocestnica, prostitutka
this is not up my street pogovorno to se me ne tiče; to ni zame, to mi ne leži
to go on the streets figurativno iti na cesto, postati prostitutka
to have the key of the street biti na cesti, biti brezdomec
to live in the street biti stalno na poti, nikoli ne biti doma
the window looks on the street okno gleda (je obrnjeno) na ulico
to walk the streets figurativno biti pocestnica, prostitutka
don't walk in the street! ne hodi po vozišču (cestišču)!
to turn s.o. out into the street postaviti koga na cesto, vreči koga iz stanovanja

2. pridevnik
uličen, cesten

street lighting cestna razsvetljava
street porter postrešček
street sale prodaja na cesti (ulici); (borza) kratkoročen, v prostem prometu, poborzni

strel [é] moški spol (-a …)

1. iz strelnega orožja: der [Schuß] Schuss (milostni der [Gnadenschuß] Gnadenschuss, lovstvo Fangschuss, odbojni [Prellschuß] Prellschuss, oplazni [Krellschuß] Krellschuss, opozorilni [Warnschuß] Warnschuss, posamičen [Einzelschuß] Einzelschuss, poskusni [Probeschuß] Probeschuss, signalni [Signalschuß] Signalschuss, smrtni [Todesschuß] Todesschuss, strašilni [Schreckschuß] Schreckschuss, štartni [Startschuß] Startschuss, zaostali [Nachschuß] Nachschuss, iz bližine [Nahschuß] Nahschuss, iz daljave [Fernschuß] Fernschuss, iz puške [Gewehrschuß] Gewehrschuss, iz šibrovke [Schrotschuß] Schrotschuss, v glavo [Kopfschuß] Kopfschuss, v pleče lovstvo Blattschuss, v tilnik [Genickschuß] Genickschuss, z lokom [Bogenschuß] Bogenschuss)
strel v prazno ein [Schuß] Schuss ins Blaue
strel v črno ein [Schuß] Schuss ins Schwarze (tudi figurativno)
smer strela die [Schußrichtung] Schussrichtung
na primernem mestu za strel [schußgerecht] schussgerecht
na ugodno razdaljo za strel se približati: bis auf [Schußnähe] Schussnähe
primeren za strel [schußgerecht] schussgerecht
pripravljen za strel [schußbereit] schussbereit
preluknjati s streli zerschießen
narediti luknjo v … s strelom ein Loch schießen in

2. šport der [Schuß] Schuss (na gol [Torschuß] Torschuss, od daleč [Weitschuß] Weitschuss); (met) der Wurf
prosti strel der Freistoß
kazenski strel der Strafstoß
vratarjev strel der Abstoß, Torabstoß
strel s kota der Eckball, der Eckstoß
strel z glavo der Kopfball
priložnost za strel die [Schußmöglichkeit] Schussmöglichkeit, die [Schußgelegenheit] Schussgelegenheit

streljáj (-a) m

1. portata del fucile

2. pren. schioppettata, tiro di schioppo:
streljaj daleč a un tiro di schioppo, non lontano

stréljati tirar; tirar tiros; disparar, hacer disparos; hacer fuego

streljati z tirar a, con
streljati za kom disparar sobre alg que huye
(pre)daleč streljati tirar largo
streljati brez cilja tirar al azar, tirotear
mimo streljati errar el tiro
streljati na koga tirar (ali disparar) sobre alg
streljati s pištolo (v zrak, ostro, slepo, v tarčo) tirar a la pistola (al aire, con bala, sin bala, al blanco)
streljati mimo cilja (tarče) tirar más allá del blanco
(znati) dobro streljati ser buen tirador, (o puški) tener el tiro justo
streljati z očmi (fig) lanzar miradas

stretch² [streč]

1. prehodni glagol
raztegniti, raztezati, razvleči, (raz)širiti; iztegniti (roko itd.) (često out)
pretegniti (noge itd., o.s. se)
nategniti (vrv itd.), peti, razpeti (platno itd.); z natezanjem izgladiti
figurativno nategovati, silo delati, iti predaleč (v čem), prenapenjati, pretiravati, po svoje krojiti (pravico, zakon)
trgovina prekoračiti (kredit)
sleng obesiti, usmrtiti

2. neprehodni glagol
raztezati se, (raz)širiti se, segati; nategniti se; raztegniti se (rokavice), dati se raztegniti; potovati (to do)
figurativno pretiravati, lagati
pogovorno viseti, biti obešen

stretched iztegnjen, po dolgem
stretched spring napeta vzmet
to stretch one's arms iztegniti, pretegniti si roke
to stretch the credit prekoračiti kredit
to stretch s.o. on the ground z udarcem zrušiti koga na tla
to stretch one's legs stegniti noge
to stretch for miles milje daleč se raztezati (segati)
to stretch a pair of trousers dati hlače na natezalnik
to stretch a point figurativno iti predaleč, pretiravati (v čem)
I will stretch a point in your favour potrudil se bom, da vam bom šel na roko
to stretch one's principles delati silo svojim načelom
to stretch s.o. on the rack zgodovina razpeti koga za mučenje (na natezalnici)
to stretch a rope nategniti vrv
the rope has stretched vrv se je nategnila
to stretch the truth pretiravati, lagati
to stretch the wings razpeti krila
to stretch away out of sight razprostirati se, kakor daleč sega oko