calcābilis -e (calcāre) kamor se da stopiti, po čemer (komer) se da stopati: Sid.
calciner [-sine] verbe transitif spremeniti v apno; žgati, da se izločajo kake sestavine, npr. voda; kalcinirati; žgati, izsušiti, figuré zažgati (pečenko)
capear bikoborba držati plašč pred bikom, da ga dražimo ali se pred njim rešimo; figurativno koga za nos voditi
capínski (-a -o) adj. di, da furfante; di, da vagabondo:
capinsko življenje vita da vagabondo
ti seme capinsko! maledetto furfante!
capitālis -e (caput)
1.
a) (o rečeh) pri čemer gre komu za glavo, zaglaven, smrten: Icti., periculum Pl. smrtna nevarnost, facinora Caecil. ap. Ci. dejanja, ki se kaznujejo s smrtjo, flagitia Ter., res capitalis Ca. fr., Ci., L., Q.; v pl.: S., Cu., rerum capitalium quaestiones Ci. pri katerih gre za življenje in smrt, c. crimen Ci., c. fraus Ci., noxa L., poena L., Suet., supplicium Cu., Suet., causae, iudicia Q., tres viri capitales Ci. ali triumviri capitales L. trije možje višji jetničarji (gl. triumvir). Od tod subst. capital, poklas. in redkeje tudi v popolni obl. capitāle -ālis, n smrtne kazni vreden zločin, zločin, ki se kaznuje s smrtjo, smrtni zločin: capital facere Pl. umor zagrešiti, capital admittere gladio Dig., capital est facinus, quod capitis poenā luitur P. F.; pogosto v zvezah: capital est, si (nisi)... Ci., Iust. ali z inf.: Luc. ap. Non., L., Cu. idr., tudi capitale est z inf.: Q., capitale fuisse, cum... T., capital exsistit z inf.: Val. Max., capital facere z inf.: Plin. šteti kaj za glavni zločin; v pl. capitālia -ium, n: Suet., capitalia audere L., vindicare Ci.
b) (o osebah) smrtnega zločina kriv: c. homo Ci., capitalis, qui id unum, quod omnium sceleratissimum fuerit, exceperit Ci., hoc erat etiam capitalior, quod idem pecunias... faenori dabat Ci. (namiguje na capita = glavnice).
2. pren. smrtno nevaren, smrten, smrtonosen, poguben: inimicus, hostis, odium, oratio Ci., capitalem et pestiferum reditum timere Ci., nulla capitalior pestis Ci.
3. glaven, poglaviten, izvrsten, odličen: Siculus ille capitalis (Philistus) Ci. ep. glavni pisec, capitale vocamus ingenium sollers O. — Adv. capitāliter
1. na življenje in smrt, smrtno: lacessere Plin. iun., odisse Amm., saevire Cass.
2. (v kazenskopravnem pomenu) tako, da gre za svobodo ali glavo: Cod. Th., c. animadvertere in militem Veg. vojaka s smrtjo kaznovati.
car pooling [ká:pu:liŋ] samostalnik
ameriško skupen prevoz z zasebnim avtomobilom (zlasti v službo), da bi se zmanjšala gneča na cesti
catchable [kǽčəbl] pridevnik
ki se da ujeti
cati [kati] masculin apretura, ki da blagu sijaj
cekínski (-a -o) adj. di, da zecchino
cénzorski (-a -o) adj. di, del, da censore; di, della censura
cepetáti -ám nedov. a tropăi, a ţopăi, a da din picoare
cepílen (-lna -o) adj. per spaccare, tagliare; per innestare, da innesto:
les. cepilni stroj tagliatrice
cepilni nož innestatoio; med. per, di vaccinazione
cepílnica (-e) f
1. reparto di tagliatura (delle pietre)
2. arnese da taglio, per la spaccatura
ceremóniti (-im) imperf. pog.
1. fare cerimonie, essere cerimonioso
2. darsi da fare, incomodarsi
ce͡u
1. kot primerjalna part. kakor, ko, prav kakor: H., Cat., Plin. idr., tenuis fugit ceu fumus in auras V.; zapostavljena: lupi ceu V. (prim. λύκοι ὥς Hom.); uvaja prispodobe: ceu quondam venti confligunt V. kakor včasih, ceu cum (= ὡς ὅτε) V., Sen. ph. kakor kadar, ceu si V., Lucr., Plin. kakor če.
2. kot conj. s cj. kakor da bi, kakor da: ceu cetera nusquam bella forent V., situs in excelso montium, ceu maria fugeret Plin.; ceu vero = quasi vero kakor ko bi: ceu vero nesciam Plin.
chair-bed [čɛ́əbed] samostalnik
fotelj, ki se da prirediti za spanje
chamade [šamad] féminin, vieilli bobnanje v znak, da se oblegana posadka želi vdati
battre la chamade kapitulirati, ponižati se; popustiti, odnehati; figuré močno biti (srce)
chassé-croisé [šasekrwaze] masculin
1. vrsta evolucij, ki si slede, ne da bi privedle do kakega rezultata
2. figura pri plesu
chicane [šikan] féminin šikana, malenkostno sitnarjenje ali nagajanje; zavijanje, krivljenje zakonov; pričkanje; veselje, nagnjenje za pravdanje; technique vrsta ovir na cesti, da so vozniki prisiljeni voziti v cikcaku; cikcakast prehod
chicanes d'un barrage de police cikcakasti prehod skozi policijsko zaporo
chercher chicane à quelqu'un iskati prepira s kom
chip3 [čip]
1. samostalnik
spreten prijem pri rokoborbi
2. prehodni glagol
nastaviti komu nogo, da se spotakne