Franja

maloprodájen

maloprodajna cena precio m de venta al por menor

manū-pretium (manipretium in ločeno manūs pretium) -iī, n pravzaprav „ročna cena“, od tod

1. plačilo za delo (od dela): ex signo manupretium erit Ca., quod manu factum erat et datum pro eo, manupretium, a manibus et pretio Varr., in auro, praeter manus pretium, nihil intertrimenti fit L., nec copia argenti tantum furit vita, sed valdius paene manupretiis Plin., cedo aurum, ego manupretium dabo Pl., tantum operis in istā locatione fuit, quantum paucae operae fabrorum mercedis tulerunt et manus pretium machinae Ci.; metaf. nagrada za kako delo, opravilo, dejanje, (po)vračilo: cum provincia ista tibi manupretium fuerit non eversae per te, sed perditae civitatis Ci., castrensium laborum tarda manupretia Sen. ph.

2. meton. vrednost dela = dragoceno delo: manupretio summo lapis smaragdus Icti., plerumque plus est in manus pretio quam in re Icti.

marchand, e [maršɑ̃, d] adjectif trgovski, trgovinski; ki gre dobro v prodajo; dobre kakovosti; figuré, péjoratif kramarski; masculin, féminin trgovec, -vka; prodajalec, -lka; vieilli kupec, odjemalec

marchand ambulant, forain potujoči, sejmarski trgovec
marchand de bric-à-brac starinar
marchand de canons (péjoratif) tovarnar orožja za vojno
marchand en gros, en (au) détail trgovec na debelo, na drobno
marchand d'immeubles trgovec z nepremičninami
marchande féminin d'amour, de plaisir prostitutka
marchand interlope tihotapski, črnoborzijanski trgovec
marchand de livres d'occasion antikvar
marchande féminin de modes, de nouveautés modistinja, trgovka z modnimi novostmi
marchand de soupe (péjoratif) varčen, slab restavrater
marchand, e de quatre-saisons branjevec, -vka
commis masculin marchand trgovski nameščenec
navire masculin marchand, marine féminin marchande trgovska ladja, mornarica
prix masculin marchand kupna cena za trgovca, tovarniška cena
rue féminin, ville féminin marchande trgovska ulica, meste
vaisseau masculin marchand trgovska ladja

marché [marše] masculin trg, tržišče; tržni dan; nakup, prodaja, kupčija, posel; pogodba, dogovor

(à) bon marché poceni; brez truda
à meilleur marché ceneje
par-dessus le marché povrhu
Marché commun Skupni trg
marché couvert pokrita tržnica (hala)
marché aux bestiaux, aux fleurs trg za živino, za cvetlice
marché intérieur, mondial notranji, svetovni trg
marché étranger, extérieur zunanji trg
marché libre prosti trg
marché national domači, notranji trg
marché noir črna borza
marché d'or zelo ugoden, zlat nakup
marché d'outre-mer čezmorski trg
marché aux puces starinarski trg
marché de rencontre priložnosten nakup
marché du travail borza dela
cours masculin, prix masculin du marché tržna cena
économie féminin de marché tržno gospodarstvo
étude féminin des marchés raziskovanje tržišč
habitations féminin pluriel à bon marché cenena stanovanja
jour masculin de marché tržni dan
produits masculin pluriel bon marché ceneni proizvodi
aller au marché iti na trg
conclure, faire un marché skleniti kupčijo
être coté sur le marché notirati na tržišču
faire son marché sam nakupovati
faire un bon marché napraviti dobro kupčijo
faire bon marché de quelque chose podcenjevati kaj
inonder le marché de ses produits preplaviti trg s svojimi izdelki
jeter, mettre sur le marché vreči, dati na trg
mettre le marché en main à quelqu'un komu dati na izbiro, da sprejme ali odkloni
refouler du marché izriniti s trga
rompre un marché razdreti pogodbo o kupčiji
s'en tirer à bon marché pocetti jo odnesti
marché conclu! (kupčija) velja! drži!
c'est marché donné to je tako rekoč podarjeno, smešno poceni
le bon marché coûte cher (proverbe) kar je ceneno, je drago

marginal [má:džinəl] pridevnik (marginally prislov)
obroben, napisan na robu marginalen; postranski najmanjši (tudi figurativno)
ekonomija po lastni ceni, še komaj rentabilen, po nizki ceni
medicina marginalen

marginal inscriptions okolni napis (na kovancih)
marginal note obrobna opomba, obrobni pripis
marginal notes marginalije
marginal sensations zaznave na robu zavesti
marginal cost najnižja cena
ameriško marginal disutility meja delovne pripravljenosti (pri nizkih plačah)
marginal laud zemlja, ki se jo komaj splača obdelovati
marginal profit najmanjši dobiček

masse² [mas] féminin (veliko, leseno) kladivo; veliko kovaško kladivo, buzdovan, kij; debeli konec palice za biljard; palica z zlato, srebrno glavo, ki so jo nosili, jo nosijo v sprevodu pred odličniki (kralji, rektorji, dekani)

masse de mineur rudarsko kladivo
coup masculin de masse (figuré) močan čustven pretres (šok); pretirana cena
n'allez pas dans ce restaurant, c'est le coup de masse ne hodite v to restavracijo, tu so ubijalske cene

máximo zelo velik; odličen; maksimalen

precio máximo maksimalna cena
la máxima oferta najvišja ponudba
rendimiento máximo maksimalna storilnost

mayor večji; višji; starejši; prileten, v letih; polnoleten; glasba dur

el mayor največji; najstarejši
la mayor parte večina
por la mayor parte večinoma
dos años mayor dve leti starejši (que kot)
altar mayor glavni oltar
cocinero mayor glavni kuhar
mayor de edad polnoleten
edad mayor polnoletnost
estado mayor (voj) generalni štab
misa mayor velika maša
persona mayor starejša, odrasla oseba
por mayor na debelo, en gros
comerciante al por mayor trgovec na debelo, grosist
precio al por mayor en gros cena
echar por mayor pretiravati, širokoustiti se
estar en meses mayores biti v zadnjih mesecih nosečnosti
mis mayores moji predniki

mercado moški spol trg, tržišče, sejem; prodaja

mercado abundante (escaso) bogato (pičlo) založen trg
buen mercado dober (na)kup, poceni
lanzar al mercado vreči na trg
precio de mercado tržna cena

mercato m

1. tržnica, trg; sejem:
mercato coperto pokrita tržnica
mercato del bestiame živinski sejem
giorno di mercato sejemski dan
tenere mercato imeti sejem

2. ekon. trženje, trgovanje; tržni posli:
mercato fiacco mrtvilo (v poslih)
mercato nero črna borza
prezzo di mercato tržna cena
a buon mercato poceni

3. ekon. trg, tržišče:
analisi di mercato tržna analiza
economia di mercato tržno gospodarstvo
mercato interno notranje tržišče
mercato estero zunanje tržišče
mercato comune europeo Skupni evropski trg

4. slabš. nedovoljeno trgovanje, barantanje:
fare mercato del proprio onore prodajati svojo čast

5. hrušč, zmešnjava, gneča

mezquino reven, beden, ubog; nesrečen; majcen; skop, pičel

precio mezquino slepa cena
mezquino m skopuh, stiskač

mí | mé (nas) pron.

1. noi; noialtri, noialtre:
drugi delajo, mi pa spimo gli altri lavorano, noi dormiamo
(v brezosebni rabi v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek) kaj nam je storiti? cosa (dobbiamo) fare?

2. (v dajalniku izraža pripadnost in osebno prizadetost):
oče nam je umrl è morto nostro padre
pazi, da nam ne zboliš attento a non ammalarti

3. (pluralis modestiae, pluralis maiestatis):
na današnjem predavanju nas zanima predvsem vsebina romana nell'odierna conferenza ci interessa anzitutto il contenuto del romanzo
Mi, Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije noi Ferdinando, per grazia di Dio imperatore d'Austria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zaradi nas naj naredi, kar hoče quanto a noi faccia quel che gli pare
pridi k nam na večerjo vieni a cena da noi
pog. to naj ostane med nami resti fra noi
vsi so z nami tutti sono con noi

minimal|en (-na, -no) minimal; geringstmöglich; Mindest-, Minimal- (čas die Mindestzeit, čas odmora die Mindestruhezeit, delež der Mindestanteil, dohodek das Mindesteinkommen, dopust der Mindesturlaub, konsenz der Minimalkonsens, program das Minimalprogramm, rok trajanja das Mindesthaltbarkeitsdatum, znesek der Mindestbetrag, cena der Mindestpreis, dolžina die Mindestlänge, doza die Mindestdosis, hitrost die Mindestgeschwindigkeit, mezda der Mindestlohn, odškodnina die Mindestentschädigung, starost das Mindestalter, višina die Mindesthöhe, višina letenja die Mindestflughöhe, vrednost der Minimalwert, teža tovora die Mindestfrachtmenge, obdavčitev die Mindestbesteuerung, odmik der Mindestabstand, velikost die Mindestgröße, pravice Mindestrechte množina, zahteve Mindestanforderungen množina, število točk die Mindestpunktzahl, trajanje die Mindestdauer)

minimo

A) agg. (superlativ od piccolo) najmanjši; zelo majhen; minimalen:
ottenere il massimo risultato con il minimo sforzo doseči najboljši rezultat z najmanjšim naporom
prezzo minimo zelo nizka cena
programma minimo minimalni program

B) m

1. minimum, najmanj, najmanjša mera, najmanjša stopnja:
minimo garantito zajamčena najmanjša plača

2. avto minimum, najmanjše število obratov:
marciare al minimo voziti ob najmanjšem številu obratov

3. relig. pavlinec

ministrō -āre -āvī -ātum (minister)

1. (po)streči komu, (po)gostiti koga: Acastum retine, quo tibi commodius ministretur Ci. ep., si quis ex familia coeperit adversa valitudine adfici, videndum erit, ut is quam commodissime ministretur Col.; poseb. streči pri jedi (mizi), jedi in pijačo prinašati na mizo, (vino) natočiti (natakati) in poda(ja)ti, (po)streči komu s čim: hic ministrabit Pl., servi ministrant Ci., ministrare cibos T., nectar O., Ganymedes pocula ministrans Ci., ministratur poculis maximis Ci. streže se z največjimi čašami, cena ministratur pueris tribus et lapis albus pocula cum cyatho duo sustinet H. pri jedi strežejo trije mladi sužnji, soli fictilibus ministrari iussit T. v lončenih posodah, nosmet inter nos ministremus monotropi Pl.; z inf.: ut (sc. Ganymedes) Iovi bibere ministraret Ci. da bi bil Jupitrov točaj; occ. (po)streči s čim, oskrbeti (oskrbovati), uporabiti (uporabljati), ravnati s čim: velis (dat.) ministrat V. streže jadrom (po drugih je velis abl. in je treba glag. ministrat dodati ratem iz predhodnega ratem canto subigit, torej: streže ladji z jadri, jo usmerja; prav tako tudi: ipse sedens clavumque regit velisque ministrat V. ali m. ratem vento Val. Fl., navem velis m. T. oskrbeti z jadri, m. telis pariterque habenis (dat.) Stat. streči jim = rokovati z njimi, uporabljati jih, caelo modo sol, modo luna ministrat Pr. sveti, m. sumptibus (dat.) Varr. stroške plačevati, poravnavati.

2. poda(ja)ti, da(ja)ti, prinesti (prinašati), priskrbeti (priskrbovati), podeliti (podeljevati), preskrbeti (preskrbovati), oskrbeti (oskrbovati): sic arma viro sociosque ministrat Val. Fl., equus terga ministrat Val. Fl., iamque faces et saxa volant, furor arma ministrat V., hinc raptas fugientibus ingerit hastas in tergus (Iuno vires animumque ministrat) V., adnectebatque Caecilium Cornutum praetorium ministravisse pecuniam T., prolem Tib. podariti, vinum, quod verba ministret H., m. faces furiis Clodianis Ci., nova bello semina m. T., victum alicui Varr., capra pilos ministrat ad usum nauticum Varr., a nobis omnia populo Romano semper et belli adiumenta et pacis ornamenta ministrata sunt Ci.

3. (po)skrbeti za kaj, izvršiti (izvrševati): Sil., res omnes timide m. H., iussa medicorum O.

Opomba: Skrč. nosmet inter nos minstremus (po novejših izdajah ministremus) monotrophe: hoc conviviumst Pl.

mitellīta cēna -ae, f (mitella) mitelíta = „pojedina naglavnic (oglavnic)“, draga in razkošna pojedina, pri kateri so gostje dobili v dar oglavne poveze (mittela, gl. mitella): Suet.

moderado zmeren, umerjen, miren

moderado en los gastos gospodaren, varčen
precio moderado zmerna cena

modicité [-site] féminin neznatnost, majhna velikost ali višina

modicité du prix nizka cena

mŕkati (-am) | mŕkniti (-em) imperf., perf.

1. offuscarsi, oscurarsi (tudi pren.):
mesec je mrkal la luna si stava offuscando
njegova slava je mrknila la sua fama si è offuscata

2. (ugašati, ugasniti; izginiti, izginjati) sparire, svanire; dileguarsi; eclissarsi:
po večerji je mrknil dopo la cena si è dileguato, eclissato

3. (postati, postajati mrk, nerazpoložen) oscurarsi (in volto), diventare di malumore;
mrkniti z očmi po čem guardare qcs. di sfuggita, sottecchi

múha (-e) f

1. zool. mosca (Musca domestica):
muhe brenčijo le mosche ronzano
muha piči, ugrizne, sesa hrano la mosca punge, succhia il cibo
odganjati muhe z roko cacciare le mosche con la mano
roji muh sciami di mosche
sredstvo proti muham moschicida
bila je taka tišina, da bi slišal muho leteti non si sentiva volare una mosca
množiti se kot muhe moltiplicarsi come le mosche
umirati kot muhe morire in massa
pijan kot muha ubriaco fradicio
siten kot muha noioso, fastidioso come la zanzara
muha cece tse-tse (Glossina palpalis)
čebelna muha pidocchio delle api (Braula caeca)
češnjeva muha mosca delle ciliege (Rhagoletis cerasi)
hlevska muha mosca del carbonchio (Stomoxys calcitrans)
konjska muha mosca cavallina, ippobosca (Hippobosca equina)
mesarska muha mosca carnaria (Sarcophaga carnaria)
podrepna muha tafano
španska muha cantaride (Lytta vescicatoria)
muhe kožuharice zool. ippoboscidi (sing. -e) (Hippoboscidae)

2. bot. (ostanek cveta) ricettacolo fiorale, talamo

3. voj. mira, mirino

4. pren. capriccio, grillo, ticchio; estro; fisima:
biti poln muh avere tanti grilli per la testa
imeti muhe essere d'umore capriccioso, fare le bizze
prepoditi komu muhe iz glave far passare i capricci a qcn.
pičila ga ja muha, da bi slikal gli è scattato il ticchio di dipingere

5. friz. mosca

6. od muh pren. (izraža majhno stopnjo pozitivne lastnosti)
cena avtomobila ni od muh il prezzo dell'auto è piuttosto alto
udarec ni bil od muh il colpo non è stato leggero
mož ni od muh il tipo non è da poco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti muha proti komu essere insignificante a paragone di, non poter reggere il paragone con
biti tam, kjer ni muh essere andato all'altro mondo
pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
delati iz muhe slona fare d'una mosca un elefante
vzeti koga na muho prendere di mira qcn.
vrteti se kot muha v močniku cercare invano di disintricarsi
iti na nekaj kot muhe na med essere interessante, allettante
na to gredo ljudje kot muhe na med la cosa va a ruba
muha enodnevnica moda passeggera, effimera
modna muha capriccio della moda
rib. umetna muha mosca
PREGOVORI:
v sili še hudič muhe žre se necessario si fa di necessità virtù