Franja

jugovzhoden pridevnik
1. (o legi) ▸ délkeleti
2. (o smeri) ▸ délkeletiV višinah doteka z jugovzhodnimi vetrovi nad naše kraje hladnejši in bolj vlažen zrak. ▸ A magasban a délkeleti széllel hűvösebb és nedvesebb levegő érkezik térségünkbe.
Lava se razliva po jugovzhodnem pobočju vulkana. ▸ A láva a vulkán délkeleti lejtőjén folyik szét.

kajakaštvo samostalnik
(šport) ▸ kajakozás
Kajakaštvo in raftanje postajata vse bolj priljubljena športa. ▸ A kajakozás és a rafting egyre népszerűbb sportokká váltak.
Povezane iztočnice: turno kajakaštvo

kakor¹

1. (enako kot) wie, so wie; (bolj/manj kot) als; (kot bi bil/bila …) wie

2. (drug/drugače, kot) anderer/anders als

3.
tako … kakor wie (tako pri kritiki kakor pri bralcih bei der Kritik wie beim Leser)
kakor tudi (in) sowie (kakor tudi beletristika sowie schöne Literatur)

4.
kakor da bi als ob (delati se, kakor da bi … tun als ob)

5. v sporočanju tujega govora: soll heißen (rekel je, naj vpraša strica - kakor mene er sagte, [daß] dass er den Onkel fragen soll - soll heißen: mich)

6.
kakor kdaj je nachdem
kakor kane wie es gerade kommt
kakor si boš postlal, tako boš ležal wie man sich bettet, so liegt man
| ➞ → kot

kakóvost quality; property, nature

po kakóvosti in quality
slaba kakóvost bad quality
kakóvost je bolj važna kot količina quality matters more than quantity
prekajena slanina prve kakóvosti prime smoked bacon
blago slabe kakóvosti goods pl of inferior quality

kàr (čésar)

A) pron. (v oziralnim odvisnikih) (ciò, quello) che, cui:
naredi, kar hočeš fa ciò che vuoi
to je edino, s čimer se ne strinjam è l'unica cosa con cui non sono d'accordo
pren. kar je, (to) je è quello che è
bo, kar bo sarà quel che sarà

2. (za uvajanje stavka, ki dopolnjuje vsebino nadrednega stavka) il che:
tudi minister je odstopil, s čimer se je položaj še bolj zapletel si è dimesso pure il ministro, il che ha complicato ulteriormente la situazione

3. (s členkom izraža poljubnost pojava) qualsiasi cosa:
zadovoljen bo s čimer koli si contenterà di qualsiasi cosa
PREGOVORI:
ni vse zlato, kar se sveti non è tutto oro quel che riluce

B) adv.

1. (poudarja intenzivnost dejanja):
kar sijal je od ponosa era tutto raggiante di orgoglio

2. (krepi pomen prislovnega izraza), così, proprio:
spi kar oblečen dorme (così) vestito
čakati je moral kar pet ur dovette aspettare persino cinque ore, la bellezza di cinque ore
kar vsega mu ne moreš verjeti non devi credergli proprio tutto

3. (s presežnikom izraža najvišjo možno mero) il più, il meno possibile; quanto più, quanto meno possibile:
v tipkopisu naj bo kar najmanj napak nel dattiloscritto devono esserci quanto meno possibile errori

4. (izraža rahlo omejitev) piuttosto, abbastanza:
dekle je kar prikupno la ragazza è piuttosto carina
kako pa kaj tvoj oče? — Še kar e tuo padre come sta? — Abbastanza bene

5. (izraža nepričakovanost, neutemeljenost dejanja) d'un tratto, ed ecco:
kar vstal je in šel e lui d'un tratto si alza e se ne va

6. kar tako (izraža, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
kar tako so ga vrgli iz službe l'hanno licenzato così (senza preavviso, inaspettatamente)

7. (izraža spodbudo, poziv) su, forza, via:
kar naprej, prosim avanti, prego
(izraža močno zavrnitev) kar misli si, da te bom zastonj redil stai fresco se credi che ti manterrò gratis
kar po njem su, dagli
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. mož ni kar tako l'uomo non è chicchessia, è una persona importante
ne maram denarja, dam ti kar tako non voglio soldi, ti do gratis
pren. to ne bo šlo kar tako la cosa non andrà così facilmente

C) konj.

1. (v primerjalnih odvisnikih) (kolikor) quanto, che:
denar, kar ga je treba za knjige, ti posodim i soldi che ti occorrono per i libri te li presto
izgubil je še tisto malo upanja, kar ga je imel perse anche quel poco di speranza che gli era rimasta
naj stane, kar hoče costi quel che costi

2. (v časovnih odvisnikih) che, dacché, da quando:
kar je oženjen, ne zahaja več v družbo da quando si è sposato non si fa più vedere in compagnia

kavč samostalnik
1. (kos pohištva) ▸ dívány, szófaPovezane iztočnice: raztegljivi kavč

2. (pri psihiatru) ▸ díványUra teka v naravi je nedvomno bolj prijetna in koristna od ure na psihiatrovem kavču. ▸ Egy óra futás a természetben kétségkívül kellemesebb és hasznosabb, mint egy óra a pszichiáter díványán.

kdaj³ prislov - časovno (enkrat) irgendwann
kdaj pa kdaj wann und dann, dann und wann, ab und zu
spet kdaj wieder einmal
že kdaj schon einmal
(že) sploh kdaj je, jemals
bolj kot sploh kdaj mehr denn je
omejujoče: kakor kdaj je nachdem
kdaj že! schon längst!

kdajkóli adv. knjiž. quanto mai:
bil je najboljši prijatelj, kar jih je kdajkoli imel era il migliore amico di quanti avesse mai avuto
sloga je potrebna bolj kot kdajkoli prej bisogna essere concordi più di quanto mai prima

ker [ê] weil, da, nachdem
ker ni mangels
toliko bolj, ker … um so mehr, als …

ko⁴

1.
več/bolj/manj/dražji ko …, bolj ipd. (čim …, tem …) je mehr/weniger/teurer … desto/umso mehr usw.

2.
ko da (je) (kakor/kot da bi bilo) wie (ko da ga je kača pičila wie von der Tarantel gestochen)

3. v primerjavah: ➞ → kakor, ➞ → kot, ➞ → prejkoslej, ➞ → slejkoprej

ko konj. (v odvisnih stavkih)

1. (v časovnih stavkih za izražanje)
a) (sočasnosti) quando:
ko se je prebudil, je stalo sonce že visoko quando si svegliò il sole era già alto
b) (predhodnosti) (non) appena:
brž ko prideš domov, mi piši non appena sei a casa scrivimi
c) prej ko (zadobnosti) prima che, prima di:
za novico sem zvedel, še prej ko sem se vrnil ho saputo la notizia prima di tornare
č) medtem ko (za poudarjanje nasprotja med dejanjem nadrednega in odvisnega stavka) mentre, invece:
lani je imela industrija precej težav, medtem ko je letos položaj precej boljši l'anno scorso l'industria si trovava in difficoltà, mentre quest'anno la situazione è notevolmente migliorata

2. (v vzročnih odvisnikih) quando, dato che, visto che, dal momento che:
kaj bi tajil, ko pa je res perché insisti nel negare, quando è vero

3. knjiž. (v pogojnih stavkih s pogojnim naklonom; če) se:
ko bi se fant malo učil, bi bil zdelal se il ragazzo avesse studiato un po', avrebbe passato la classe
(za izražanje želje ali omiljenega ukaza) kaj ko bi poslali po zdravnika? e se mandassimo per il medico?

4. knjiž. (v dopustnih odvisnikih; čeprav) benché, quantunque, sebbene; anche se:
ko bi tudi imel, tebi ne bi dal anche se avessi, a te non darei

5. knjiž. ko da, kot da, kakor da (v primerjalnih odvisnikih) come se:
odskočil je, ko da bi ga kača pičila fece un salto, come se l'avesse morso una serpe

6. (v primerjalnih odvisnikih za izražanje sorazmernosti) più... più, più... meno:
bolj ko vpije, manj ga poslušajo più lui sbraita e meno gli danno ascolto
dalj ko je bral, bolj ga je povest zanimala più leggeva e più il racconto lo avvinceva

koder samostalnik
1. pogosto v množini (o laseh) ▸ hajhullám, hajtincs [göndör] ▸ hajfürt [göndör]Z resastim striženjem so naravni kodri še bolj poudarjeni. ▸ A lépcsőzetes hajvágás még hangsúlyosabbá teszi a természetes hajhullámokat.
Zdaj se je prišlek zagledal v njene lepe oči in lase, ki so ji v kodrih padali daleč po hrbtu. ▸ A jövevény tekintete most a lány szép szemén és haján akadt meg, amely hosszan hullott göndör tincsekben a hátára.

2. (pes) ▸ uszkárPoleg mačk, ki prevladujejo pri njih, imajo še dva kodra in nemškega ovčarja. ▸ A macskák mellett, amelyek többségben vannak, van két uszkárjuk és egy német juhászkutyájuk.
Povezane iztočnice: pritlikavi koder

komentirati glagol
1. (o mnenju) ▸ kommentálDokler je sojenje potekalo, postopka nisem javno komentiral. ▸ Amíg tartott a tárgyalás, nem kommentáltam nyilvánosan az eljárást.Ker se na vina ne spoznam najbolje, kvalitete ne morem komentirati. ▸ Mivel nem igazán értek a borokhoz, a minőséget nem tudom kommentálni.

2. ponavadi v športu (o potekajoči aktivnosti) ▸ közvetítS televizijsko postajo smo se dogovorili, da bom komentiral nogometne tekme. ▸ A televíziós adóval megegyeztünk, hogy futballmeccseket fogok közvetíteni.
Prvič je sam komentiral dirko za VN Italije v Monzi leta 1986. ▸ Először az 1986-os monzai Olasz Nagydíjat közvetítettem.
Poročevalka neumorno in vse bolj prestrašeno v kamero komentira dogajanje in žrtve, ki jih je vse več. ▸ A riporter fáradhatatlanul és egyre ijedtebben kommentálja a kamerába az eseményeket és az egyre növekvő számú áldozatot.

komet samostalnik
1. (nebesno telo) ▸ üstökösRep kometa je sled majhnih prašnih delcev. ▸ Az üstökös csóvája apró porszemcsékből álló csík.Padec kometa naj bi bil tudi glavni vzrok za izumrtje dinozavrov pred 65 milijoni let. ▸ Egy üstökös lezuhanását tartják a dinoszauruszok 65 millió évvel ezelőtti kihalása fő okának is.Povezane iztočnice: Halleyjev komet

2. (o nenadnem uspehu) ▸ üstökösDecembra lani je na belih strminah zablestela kot komet. ▸ Tavaly decemberben üstökösként ragyogott a hóborította fehér lejtőkön.Nov komet na nebu internetnih programov, Skype, ki omogoča enostavno in brezplačno internetno telefonijo, je vsak dan bolj priljubljen. ▸ A Skype, az új üstökös az internetes szoftverek egén, amely egyszerűvé és ingyenessé teszi az internetes telefonálást, napról napra népszerűbb.

kòšulja ž (lat. casula)
1. srajca: vunena, svilena, spavaća košulja; crne -e slabš. fašistične črne srajce; sive -e slabš. nacisti; crvene -e garibaldinci: skinuti sa sebe i -u dati vse, tudi srajco; gaće i -e slabo oblečena vojska; košulja je preča od kabanice srajca je bolj potrebna kot plašč; košulja je bliža tijelu srajca je prva; poznavati koga kao -u zelo dobro koznati koga; roditi se u -i roditi se pod srečno zvezdo; žena muža nosi na -i čista moževa srajca je znamenje marljive žene
2. jopič: ludačka košulja prisilni jopič
3. kačji lev: zmijina košulja
4. ovitek: košulja od kartona za čuvanje rukopisa

kot³

1. (enako kot) wie (bel kot sneg weiß wie Schnee), (kot kak, kot bi bil) wie ein (močan kot medved stark wie ein Bär, obnaša se kot (kak) pesnik er tritt wie ein Dichter auf)
kot sledi (takole) wie folgt, [folgendermaßen] folgendermaßen
kot že ime pove/kot pove že ime wie schon der Name sagt

2.
tako … kot so … wie
prav tako …, kot ebenso …, wie (tako razcapan kot on so/ebenso zerlumpt wie er)
tako kot (in tudi) wie, sowie
prav tako ne, kot [sowenig] so wenig/[ebensowenig] ebenso wenig, wie
toliko … kot [soviel] so viel … wie/als
prav toliko … kot [ebensoviel] ebenso viel … wie (toliko denarja kot njena sestra [soviel] so viel/[ebensoviel] ebenso viel Geld wie ihre Schwester)
toliko kot [soviel] so viel wie ein (ta odgovor je bil toliko kot privolitev diese Antwort war [soviel] so viel wie eine Zusage)

3. (drugače kot) als (starejši kot Peter älter als Peter, bolj iz sočutja kot iz ljubezni mehr aus Mitleid als aus Liebe, rajši umreti kot biti nesvoboden lieber sterben als unfrei sein)
vse prej kot alles andere als
drugače, kot sem si zamislil anders als ich es mir gedacht habe

4.
kot kdaj prej denn je zuvor
kot sploh kdaj denn je

5.
kot da bi/kot da bi bil (kakor da bi) als ob s konjunktivom (zdelo se mi je, kot da bi bil čakal že ure in ure mir kam es vor, als ob ich schon Stunden über Stunden gewartet hätte)

6.
tako … kot (tudi) … sowohl … als (auch) …

7. po rojstvu, poklicu ipd.: als (Peter kot zdravnik/njen mož/rojen Dunajčan Peter als Arzt/ihr Mann/ein geborener Wiener)

8.
kot le kaj unglaublich (spreten, kot le kaj unglaublich geschickt)
kot le kdo wie kaum jemand
kot le kje wie kaum woanders

9.
bel kot … -weiß (lilija lilienweiß)
črn kot … -schwarz (oglje kohlschwarz)
težak kot … -schwer (kamen steinschwer)
trd kot … -hart (kamen steinhart, knochenhart)
visok kot … -hoch (drevo baumhoch) ➞ → bel, črn, visok, velik, težak, trd, neumen …

kòt² as, like; (za primernikom ter za other, otherwise, else, rather) than; (za nikalnicami) but

čisto tako kòt just like
ne tako kòt unlike
več kòt 500 ljudi more than 500 people
bolje je to naredila ona kòt on she did it better than he (did) (ali pogovorno than him)
rajši kòt rather than
noben drug kòt ti none other than you
kòt kompliment by way of a compliment
to je lažje rečeno kòt storjeno it is easier said than done
prav kòt, baš kòt just as, just like, just the same as
kòt da as if, as though
kòt po maslu, kòt namazano (figurativno) like clockwork, swimmingly, without a hitch
kòt za stavo fast, quickly, hard
delal sem kòt za stavo I worked hard and fast
toliko je star kòt jaz he is old as I am (ali as I, pogovorno as me)
ni toliko star kòt jaz he is not so old as I am (ali as I, pogovorno as me)
kòt primer by way of example
kòt vedno as usual, as always
umreti kòt berač to die a pauper
kòt na primer as for instance
ona to jemlje, kòt da se to samo po sebi razume she takes it for granted
znan je kòt oderuh he is a notorious usurer
jaz bi rajši šel peš, kòt pa da bi se peljal I would rather walk than drive
ni ga bolj priljubljenega človeka, kòt je on there is no one more popular than he is (ali than he, pogovorno than him)

krílo s
1. krilo, perut, perutnica: ptica udara -ima; orao leti pomoću krila; podrezati komu -a; spržiti komu -a; plivati na -ima ljubavi; biti čije desno krilo biti komu v veliko pomoč; čovjek slomljenih krila; pridići, podići kome -a opogumiti koga, pomagati komu; dati -a nogama, petama ekspr. pobegniti kar najhitreje; dobiti -a opogumiti se; porasla su mu -a postal je pogumnejši, aktivnejši, bolj samostojen; raširiti -a
2. krilo: krilo aviona, letilice; krilo prozora, vrata; krilo šatora; šatorsko krilo; desno i lijevo, levo plućno krilo
3. krilo, trakt: krilo kuće, zamka, palače
4. list: djetelina od četiri -a; Ćopić je, kako se kod nas govori, krajiška detelina od pet krila
5. naročje, krilo: uzeti dijete u krilo; mekano je krilo materino; služba mu je pala u krilo nepričakovano je dobil službo
6. krog, sredina: živjeti u -u porodice

laedō -ere, laesī, laesum

1. butniti (butati), suniti (suvati), treščiti (treskati), biti (bijem); prvotni pomen se kaže bolj v sestavljenkah, redko pri nesestavljenem glag.: aequora laedebant (po drugih: fligebant) navīs ad saxa Lucr.; pren.: haec me non laedunt Cu. to ne bije name, to me ne zadeva.

2. (po)habiti (pohabljati), raniti (ranj(ev)ati), oškoditi (oškodovati), poškodovati, (po)kvariti, (o)kvariti: lembus ille mihi laedit latus Pl., lora laedunt brachia Pl., laedere rubigine ferrum V. (o)škrbiti, (o)škrbati, neu ferro laede retunso semina V., nec teneras cursu laesisset aristas V., l. robur cuspide V., ah, ne te frigora laedant V. o da bi mraz ne škodoval tvojemu zdravju!, zonā l. collum H. zadaviti (obesiti) se, signum lagoenae H. (o človeku, ki skrivaj pije iz nje), hominem vulnere l. O. raniti, Venus a cuspide laesa, vipera laesa pede, medullas telo laedere O., corpore non laeso O. nepoškodovan, laedentia pectus vincula O. žuleče, ut teneros laedunt iuga prima iuvencos O., herbas morsu l. O. (o)glodati, frondes laedit hiems O., grandine laesa Ceres O., laeditur ferrum O. se skrha, laedi O. (o telesnih udih) obole(va)ti, l. aliquem dente Ph., laesus nube dies Lucan. zamračen, pomračen, smaragdi sole laeduntur Plin., thymum laeditur imbribus Plin., si ignis alienum segetem vel vineam laeserit Dig.; pesn. pren.: l. oscula H. onečastiti, (o)skruniti, quae laedunt oculum H. ali oculos hoc meos laedit Sen. ph. boli, žali, si te pulvis strepitusque rotarum, si laedit caupona H. če ti mrzi, če ti je zoprn, če ne maraš, cantantes licet usque — minus via laedit — eamus V. pot je manj nadležna, je manj dolgočasna, qui tectos laesit amores, laedit amore pari O. škoduje, laesus ignis O. moten.

3. metaf. (raz)žaliti, (u)žaliti, kvariti, prizadeti (prizadevati), škoditi komu, oškodovati koga, včasih tudi = odkupiti (odkupovati) se komu, povzročati komu težave, nadlegovati koga: facto nunc laedat licet Pl., minime multos l., si perget l. Ter., quia laesit prior Ter., nulli os l. Ter. nikogar ne žaliti v obraz, l. Pisonem, neminem iniuste, Caecinam periurio suo Ci., testimonio aliquem l. Ci. pričati proti komu, non minus nos stultitia illius sublevat quam laedit inprobitas Ci., diutius suspicionibus obscuris laedi famam suam noluit Ci., nullā laesus iniuriā Ci., laesa dignitas Ci., laedere aliquem in eo Ci. (v tem =) s tem, l. fidem Ci., C., H. zvestobo prelomiti, besedo prelomiti, ne držati besede, si quem timor armorum Caesaris laederet C. če bi koga vznemirjal, nullas inimicitias gessit, quod neque laedebat quemquem neque … N., laesa pietas N., Marius … singulos modo, modo universos laedere S., l. foedus V. (pre)kršiti, tristi l. versu aliquem H., tunc tua me infortunia laedent H. me bo tvoje trpljenje bolelo (ganilo), l. numen deorum H. varati voljo bogov, rogati se volji bogov, laesum numen O. razžaljeno božanstvo, laesum pectus O., laesus pudor O. razžaljena sramežljivost (ali oskrunjena nedolžnost), laesa maiestas Sen. rh. veleizdaja, laedere famam suam Plin. iun., pudicitiae eius famam nihil quidem praeter Nicomedis contubernium laesit, gravi tamen et perenni opprobio Suet., res laesae Sil. nadležnosti, zoprnosti.

laetus¹ 3, adv. -ē (etim. nedognana beseda; prim. laetāre, laetārī, laetāmen, laetitia, laetificō, lāridum)

I. subj.

1. vesel česa, srečen, radosten, radujoč se česa, dobre volje zaradi česa, veder, živahen, boder (naspr. tristis); abs.: ut vos in vostris voltis mercimoniis … me laetum lucris adficere Pl., gnatus quod se adsimulat laetum Ter., concurrunt laeti mi obviam cuppedinarii omnes Ter., nil quidquam vidi laetius Ter., hi contra vagantur laeti atque erecti passim toto foro Ci., uno aspectu intueri potestis eos … alacrīs laetosque volitare Ci., laetos modo, modo pavidos animadverteres S., senatus supplementum etiam laetus decreverat S., laeta armenta feraeque Lucr., has ego Dardanio iuveni … laeta dedi V., inspice, si possum donata reponere laetus H., neutra acies laeta ex eo certamine abiit L., laeta salitur ovis O., laetus inter laetos Suet., aliquid laete atque insolenter ferre Ci., neque quisquam exceptus est laetius Vell., laetissime gaudere Gell. prav objestno; enalaga: l. vultus Ci., clamor, dies V., pax L., oratio … non alieno crimine laeta L. ki se ne veseli obdolžitve drugih, oculi Val. Max.; v raznih skladih (prim. laetor): z abl. (česa, zaradi česa): dono Ter., cognomine V., laeta deûm partu V. ponosna, da je rodila, visam … laetum equino sanguine Concanum H., minime laetus origine novae urbis L., tauro quoque laeta iuvenca est O., animal pabulo laetum Sen. ph., saevis gens laeta Sil., contentus modicis meoque laetus Mart.; z abl. (= v čem, ob čem, zaradi česa): omnibus laetitiis laetus Caecil. fr., cum risu laeta est altera, flere putes O. kadar se veselo smeje, laetus ingenio Aur. vedrega značaja; z abl. (v krajevnem pomenu): fronte laetus, pectore anxius T. na čelu veder, v srcu plašen = vedrega čela, plašnega (otožnega) srca; od tod z loc.: laetus animi T., laetus animi et ingenii iuvenis Vell. nadebudne nravi in duha; z gen.: laetus laborum V. vesel dela, l. opum pacisque meae Val. Fl., rectoris Sil., irae laetissimus Sil. vriskajoč od srda; z notranjim obj.: laetus est nescio quid Ter.; s praep.: laetus est de amica Ter., servatam ob navem laetus V., l. in adversis Lucan.; z ACI: laetus sum laudari me abs te Naev. fr., laetus sum … fratri obtigisse quod volt Ter., laeti occasionem exsequendi sceleris admotam Cu.; pesn. samo z inf.: laetus bellare Latinis Sil., ferro vivere laetum vulgus Sil.; s kavzalnim stavkom: laetus animi, quod adversa maris expeditione prosperā pensavisset T. —

II. obj. vesel =

1.
a) razveseljiv, razveseljujoč, prijeten, všečen: omnia erant facta hoc biduo laetiora Ci. ep., quā (sc. vite) quid potest esse cum fructu laetius tum aspectu pulchrius? Ci. prijetneje uživati, tu pias laetis animas reponis sedibus H., nec Caesari quidquam … fuit laetius quam servasse Corvinum Vell., laetum militibus id nomen T., ceteris haud laeta memoria Quirini erat T., quam (sc. patriam) mihi a quocumque excoli iucundum, a te vero laetissimum est Plin. iun. pravo prisrčno veselje; subst. n. pl.: miscentur tristia laetis O., litterae tuae partim laeta, partim tristia continent Plin. iun.
b) ugoden, pospešujoč, dobrega pomena, srečen = srečo obetajoč, srečenosen, osrečujoč (naspr. dirus, tristis): laetus (Mercurius) pospeševalec, pospešnik, litora myrtetis laetissima V. obala, za mirto(vje) nadvse ugoden kraj, laetae res V. ugoden položaj, haud laetum id somnium regi esse Cu., virtusque haud laeta tyranno Val. Fl., l. prodigium Plin., T., augurium T., haud laetum domino omen Stat., Pisoni omina haud laeta T., exta laetiora Suet.; laetum est (alicui) z ACI: diripere eos (sc. pisces) carnes abiectas laetum est consultantibus, caudis abigere dirum Plin.; z inf.: alterum intrasse laetum est, in altero dira portendit Plin.

2. očem všeč(en), prijazen, lep, krasen, rajski: aestas V., laetos oculis afflavit honores V., l. dies O. praznični dan, praznik, triumphus O. slovesno (sijajno) zmagoslavje, slovesen (sijajen) triumf; adv. acc. sg. n.: laetumque rubet Stat. Od tod

3. occ.
a) (o zemlji in rastlinah) masten, tolst, rod(ovit)en, bujen, bohoten: ubi ager crassus et laetus est Ca., ager crassus et laetus si sit Varr. (po Ca.), vineta laeta Lucr., pascua L., H., O., legumen, genus vitis, arva, fruges, herbae, pabula, sata, segetes V., ipsaque (sc. tellus) iusto laetior V., laetissima farra V., laetissimi flores Ci., colles frondibus laeti Cu. bujno porasli, frugiferae aut laetae arbores Sen. ph., ramus laetior ceteris Col., laete frondere Col., laete virere Plin.; podobno: laeta (obilno) magis pressis manabunt flumina mammis V.; analogno po adj. plenus z gen.: frugum pabulique laetus ager S. ap. Serv. žitorodno in polno krme (krmovito), lucus … laetissimus umbrae V. zelo senčnat.
b) (o živalih) rejen, pitan, masten, tolst: laeta boum armenta V., glande sues laeti redeunt V.

4. metaf. (o govoru, pesnitvah, govornikih in pesnikih) obilujoč z besedami, besedíčen, besedljív, besedovit, gostobeseden, zgovoren, bohoteč se, bohoten, bujen, bujnokrasen: nitidum quoddam genus est verborum et laetum Ci., copia dicendi floribus laeta Q. cvetoča, cvetličasta, ocvetličena, numeri laetiores Q. bolj ubran, bolj umerjen, stilus laetior Plin. iun., Homerus laetus et pressus Q., ingenium laetissimum Plin. iun., hoc nos laetius fecisse quam orationis severitas exigat Plin. iun. v bohotnejšem, bolj ocvetličenem slogu.