Franja

bakteriálen (-lna -o) adj. med. batterico:
bakterialna bolezen affezione batterica

bakterijski pridevnik
(o bakterijah) ▸ bakteriális, baktériumKrup bakterijskega izvora razdelimo v davico grla, bakterijski traheitis, laringotraheobronhitis in laringotraheobronhopneumonitis. ▸ A bakteriális eredetű kruppot diftériára, bakteriális tracheitisre, laryngotracheobronchitisre és laryngotracheobronchopneumonitisre osztjuk.
Cepljenje varuje pred določenimi pljučnicami bakterijskega in virusnega izvora, tako pri otrocih kot pri odraslih. ▸ A védőoltás véd bizonyos bakteriális és vírusos eredetű tüdőgyulladások ellen gyermekeknél és felnőtteknél egyaránt.
Krup je običajno virusna bolezen, zato se antibiotikov ne uporablja, razen v primeru suma na sekundarno bakterijsko okužbo. ▸ A krupp általában vírusos betegség, ezért antibiotikumokat csak akkor alkalmaznak, ha másodlagos bakteriális fertőzés gyanúja merül fel.
Nadaljnje preiskave, kot so preiskava krvi, rentgensko slikanje in bakterijske kulture, navadno niso potrebne. ▸ További vizsgálatokra, például vérvizsgálatra, röntgenvizsgálatra és baktériumtenyésztésre általában nincs szükség.
Pljučnice bakterijskega in virusnega izvora običajno kažejo podobne simptome. ▸ A bakteriális és vírusos eredetű tüdőgyulladás általában hasonló tünetekkel jár.
Z zdravljenjem se bo večina vrst bakterijske pljučnice stabilizirala v 3–6 dneh. ▸ Kezeléssel a bakteriális tüdőgyulladás legtöbb típusa 3-6 napon belül stabilizálódik.
Povezane iztočnice: bakterijska pljučnica, bakterijski meningitis

Bángov (-a -o) adj.
Bangova bolezen med. brucellosi, febbre ondulante; vet. brucellosi

barbouiller [-buje] verbe transitif pre-, zamazati, (za)packati, grobo popleskati; (po)čečkati; skvariti, skaziti; figuré jecljati, momljati; figuré, familier komu želodec obrniti ali pokvariti

se barbouiller zamazati se (de z); figuré natrpati si glavo
on a barbouillé de noir les inscriptions sur les murs črno so prepleskali napise na zidu
j'ai le cœur barbouillé slabo mi je, imam morsko bolezen
le temps se barbouille vreme se kazi

beccare

A) v. tr. (pres. becco)

1. zobati, pikati (s kljunom); kljuvati:
la gallina becca il granoturco kokoš zoblje koruzo

2. ekst. šalj. kaj malega pojesti, prigrizniti:
beccare qcs prima di pranzo kaj malega pojesti pred kosilom

3. pren. pog. pridobiti, doseči (s srečo ali zvijačo):
beccarsi un premio dobiti nagrado

4. stakniti, pobrati, dobiti:
beccarsi un malanno stakniti bolezen
beccarsi un ceffone dobiti klofuto

5. zalotiti:
l'hanno beccato mentre rubava zalotili so ga pri kraji

B) v. intr.

1. pog. izgubiti, biti poražen:
la Juventus ha beccato dall'ultimo in classifica šport Juventus je izgubil z zadnje uvrščenim moštvom

2. nasesti, naivno verjeti:
ha beccato nasedel je

behalten^* obdržati (für sich zase), die Geduld, Nerven, einen klaren Kopf: ohraniti; zu Tisch, zum Essen: zadržati; er behielt von einer Krankheit/einem Unfall ... bolezen/nesreča mu je pustila ...; ne izgubiti; etwas im Auge behalten ne izgubiti iz oči; den Kopf oben behalten ne izgubiti poguma; sich in Gewalt behalten ne izgubiti oblasti nas seboj

bene, adv. (*benus = bonus), komp. melius, superl. optimēI.

1. pri glagolih in participih = dobro, prav, primerno, prilično, prijetno, lepo, obilno (naspr. male): bene cenare H., Cat., bene habitare N. prijetno, bene nosse Ci., H., Cu., bene polliceri S. ali bene promittere Pl., Ci. obilno, bene praebere vestem Pl. obilno, bene (melius, optime) mereri de aliquo Ci. mnogo (več, največ) zaslug si pridobiti za koga, bene (melius O.) sperare Ci. dobrega (boljšega) se nadejati, bene existimare de aliquo Ci. ep. dobro mnenje o kom imeti, bene vivere Ci. pošteno, čednostno, bene iudicare Ci. prav, pravično, vix bene desieram O. komajda sem prav nehal, bene Pittacus … „nolite …“ inquit N., non vincentes, sed bene morientes L. slavno, častno, consul bene de re publ. sentiens Ci., ager bene cultus Ci., vix bene natus O., Sen. ph. komaj še prav rojen; včasih nekako kratkorečno, npr.: bene mones Ter. prav opominjaš = prav je, da opominjaš, po pravici opominjaš, bene narras Ter., Ci. ep. dobro je, kar pripoveduješ, bene nuntias Ter. dobro je, kar poročaš, tvoje poročilo je dobro, bene putas Ter. tvoje mnenje je pravilno, bene vocas Pl. tvoje povabilo je dobro = drago mi je, da si me povabil = lepa ti hvala (izraz vljudne odklonitve), bene reprehendere Ci. prav je, da kdo graja, po pravici grajati; elipt.: optimeque in Verrem Cicero (sc. dicit), si pater … Q.; kot klic odobravanja: quare „bene“ et „praeclare“ quamvis nobis saepe dicatur Ci.; poseb. pri zdravicah (napivanju) adv. bene sam ali v zvezi z dat. ali acc. = na (moje, tvoje, naše, vaše) zdravje! bene vobis, bene amicae meae Pl., „bene“ dic dominae, „bene“, cum quo dormiat illa O., bene me (te, nos, vos) Pl., bene Messalam Tib.; occ.
a) srečno, zadovoljno, ugodno: bene ambula Pl. srečno potuj, bene vivere Ci., H., vivitur parvo bene H. (toda pri Kom. je bene vivere = dobro, t.j. razkošno, veselo živeti: nunc bene vivo et fortunate Pl., vixit, dum vixit bene Ter.), secundis ortis bene promittunt dii Ci. obetajo srečo, re bene gesta Ci., C., bene pugnare N., L., bene vertere (vortere) Pl., L., V., Cu. po sreči izteči;
b) (glede na čas) bene, optime = (prav) pri dobri sreči, (prav) o pravem času, (prav) za časa, ravno prav: optime eccum foras progreditur Pl., optime te offers Ter., eccum Phidippum optime video Ter.; elipt.: Syrum optime eccum (sc. video) Ter.

2. stopnjujoč pri adj. in adv. dobro = jako, prav, zelo, kaj: Ca., Pl., Gell. idr., bene tempestate serena Enn. ap. Ci. pri nebu, jasnem kakor ribje oko, quos aut imberbes aut bene barbatos videtis Ci., bene nummatus H., adulescens bene nummatus et bene capillatus Ci., bene notus H., mentis bene sanae H., bene magna caterva Ci., bene multus Asin. Poll. in Ci. ep., Auct. b. Hisp., bene multa O., bene penitus in istius familiaritatem se dedit Ci. kar najtesneje se ga je oklenil, bene longe Auct. b. Hisp., bene mane Ci. navsezgodaj, bene ante lucem Ci. dolgo pred svitom, bene diu Suet., non bene (= vix) O.; bene je lahko okrepljen še z drugim adv.: bene plane magnus (dolor) Ci.

II. Posebne zveze:

1. bene agere prav ravnati, pravično postopati: Eutr., recuperatores dicis te daturum; bene agis Ci.; bene (optime) agere cum aliquo (prav) lepo, (prav) prijazno delati (postopati, ravnati) s kom: senatus optime cum oratoribus egit Ci.; bene agitur (gl. pod 6. a).

2. bene audire (gl. audiō).

3. bene credere varno posoditi (posojati): Ulp. (Dig.); toda: quod (imperium) si ei sui bene crediderint cives L. ako so prav storili, da so mu poverili to (vladarstvo), ako so mu to na svojo blaginjo izročili.

4. bene dicere
a) dobro = prav (pravilno, lepo, spodobno) govoriti: bene dicere, quod est scienter et perite et ornate dicere Ci., bene Latine dicere (loqui) Ci., qui optime dicunt Ci. najizvrstnejši, najzgovornejši, poëtae ad bene dicendum redacti H. k spodobnemu govorjenju.
b) pametno govoriti: bene et sapienter dicere Ter.
c) besede z dobrim pomenom govoriti = vzdrž(ev)ati se nesvetih besed, jezik brzdati (= εὐφημεῖν): bono animo es et bene dice! Pl., heia, bene dicite! Pl.
č) bene dicere (= benedicere) alicui dobro govoriti o kom, hvaliti koga: omnes bene dicunt (sc. ei), amant Ter., bene, quaeso, inter vos dicatis et mihi absenti tamen Pl., cui bene dixit umquam bono? Ci., nec tibi cessaret doctus bene dicere lector O. Od tod abs. bene dictum (= benedictum) -ī, n (po)hvala, prizna(va)nje: bene dictis si certasset, audisset bene Ter., bene dictis tuis bene facta aures meae auxilium exposcunt Pl., qui philosophiam complexus esset matrem omnium bene factorum beneque dictorum Ci.

5. bene (optime) facere
a) (prav) dobro ali izvrstno izdelati, izvršiti: argentum (vas) bene (optime) factum Ci., senatus consultis bene factis Ci.
b) occ. α) prav storiti (ravnati): Ter., bene fecit A. Silius, qui transegerit Ci. ep.; kot pozdrav: bene factum te advenisse Ter. prav si storil, da si prišel; od tod abs. bene facta -ōrum, n dobra (plemenita, slavna, slovita) dela, dejanja, take zasluge: omnia bene facta in luce se collocari volunt Ci., conscientia bene actae vitae multorumque bene factorum iucundissima est Ci. β) (o zdravilih) dobro deti, ugodno vplivati, zdravilen biti: id bene faciet Ca. γ) (kot izraz odobravanja, veselja ali zahvale) bene facis, bene fecisti = prav dobro, izvrstno, hvala lepa! Kom. δ) bene facere (= benefacere) dobroto storiti (izkazati), dobrote izkazovati, deliti: quod bene fecisti Pl. dobrota, animus (voluntas) bene faciendi Sen. ph., magnitudo bene facientis Sen. ph.; bene facere (benefacere) alicui dobroto (ljubezen) storiti komu, dobrote izkazovati komu, odobrotiti koga, dobrotovati komu: malo si quid bene facias, id beneficium interit Pl., bene nos aliquid facere illi decet Ter., male tractamur ab amicis, quibus bene fecerimus (benefecerimus) Ci., pulchrum est bene facere rei publicae S., ne ingratis quidem benefacere absistam L., sibi facere bene Ci. (pri poznejših piscih brez sibi) (dobro) si streči, goditi si; v pass.: quod bonis bene fit (benefit) beneficium Pl. Od tod abs. bene facta in benefacta -ōrum, n dobrote: bene facta (benefacta) male locata male facta arbitror Enn. ap. Ci., pro benefactis alicui pretium reddere Pl., quid labor aut benefacta (taurorum) iuvant? V. dobrote = koristno delo, bene facta referre Cl.; nam. bene facere alicui tudi bene facere erga aliquem: siquid amicum erga bene feci Pl.

6.
a) bene est ali bene habet po sreči (volji) gre, zadovoljen (srečen) sem, (to) me veseli: Kom., bene est: nil amplius oro H., si vales, bene est; ego valeo Ci. ep. (v začetku pisem), bene habet; iacta sunt fundamenta defensionis Ci., bene habent tibi principia Ter. dobro (po sreči) se ti godi …; optime (optume) est to je prav lepo, to mi je zelo drago (po volji), to mi godi: Kom.; bene est z ACI drago (po volji) mi je, godi mi: bene hercle est illam tibi valere et vivere Pl.; toda melius est z ACI bolje bi pač bilo (= moraš, moramo itd.): alibi te meliust (= melius est) quaerere hospitium tibi Pl.; istega pomena kakor bene est tudi bene agitur: Kom.
b) bene est alicui dobro se godi komu, dobro se ima kdo: Enn. ap. Ci., Afr. fr., Pl., Ter., (caelebs) iurat bene solis esse maritis H., quare tibi non sit bene ac beate? Cat.; v komp. melius est alicui bolje se godi komu, bolje je komu: Pl., Ter., Pompeio melius est factum Ci. Pompeju je odleglo, bolje mu je; o stanju: bono animo es: erit isti morbo melius Pl. bolezen se bo polegla; bene est alicui z abl. instrumenti dobro si streže kdo s čim, godi si kdo s čim: ubi illi bene sit ligno, aquā calidā, cibo Pl., mihi … bene erat non piscibus urbe petitis, sed pullo atque haedo H. Redkeje osebno bene sum dobro si strežem, godim si: minore nusquam bene fui dispendio Pl.

7. bene emere dobro kupiti = po ugodni ceni kupiti: vin bene emere? Pl., quo melius emptum sciatis, Tertia deducta Ci. ap. Suet.; bene vendere dobro prodati = drago prodati: ne time, bene hercle vendidi ego te Pl., velle quam optime vendere Ci.

benigen pridevnik
1. medicina (nenevaren) ▸ jóindulatúPovezane iztočnice: benigna hiperplazija prostate, benigna hipertrofija prostate

2. (neškodljiv) ▸ jóindulatú

benigna hiperplazija prostate stalna zveza
medicina (bolezen) ▸ prosztata jóindulatú megnagyobbodása
Sopomenke: benigna hipertrofija prostate

benigna hipertrofija prostate stalna zveza
medicina (bolezen) ▸ prosztata jóindulatú megnagyobbodása
Sopomenke: benigna hiperplazija prostate

bergkrank: bergkrank sein/werden imeti/dobiti višinsko bolezen

blaginj|a ženski spol (-e …) der Wohlstand
bolezen blaginje die Wohlstandskrankheit
družba blaginje die Wohlstandsgesellschaft
država blaginje der Wohlfahrtsstaat

blapsigonia -ae, acc. -ān, f (gr. βλαψιγονία) blapsigonija, bolezen čebel, ko ne dobe zaroda: Plin.

bleu, e [blö] adjectif moder, sinji, višnjev

bleu clair, foncé, pâle, horizon svetlo, temno, bledo, nebesno moder
bas masculin bleu (figuré) učenjakarica
bifteck masculin bleu le na površini pečen biftek
bibliothèque féminin bleue zbirka pravljic
conte masculin bleu pravljica
colère féminin bleue huda jeza
cordon masculin bleu (figuré) dobra kuharica
enfant masculin bleu na srcu bolan otrok
maladie féminin bleue bolezen srca, ožilja
ruban masculin bleu modri trak, simbol najhitrejše vožnje čez severni Atlantik
peur féminin bleue smrten strah
vin masculin bleu slabo rdeče vino
zone féminin bleue mestni pas z omejenim parkiranjem
yeux masculin pluriel bleus modre oči
avoir du sang bleu biti plemiškega rodu
être bleu de froid biti ves moder od mraza
en être bleu biti začuden (ob tem)

bóljak -ljka m gl. boljitak: založiti svoju snagu za boljak naroda; bolest ide na boljak bolezen se obrača na bolje

bóljšati se (-am se) imperf. ➞ poboljšati migliorare:
bolezen se boljša la salute sta migliorando

bot(t) [bɔt] samostalnik
zoologija zoljeva ličinka

the bot(t)s bolezen, ki jo povzroča zoljeva ličinka

bovina spongiformna encefalopatija stalna zveza
veterina (bolezen goveda) ▸ szarvasmarhák szivacsos agyvelőbántalma, bovin spongioform encephalopathia
Sopomenke: BSE, goveja spongiformna encefalopatija

božjast samostalnik
starinsko (bolezen) ▸ nyavalyatörés, epilepszia
Sopomenke: epilepsija

brazgotinjenje samostalnik
(o nastanku brazgotin) ▸ hegesedésPoškodbi sledi celjenje z brazgotinjenjem. ▸ A sérülés hegesedés során gyógyul.
Za lepo celjenje ran brez zapletov in brazgotinjenja je pomembno, da se rana ne okuži. ▸ A szép és hegesedés nélküli sebgyógyuláshoz fontos, hogy a seb ne fertőződjön el.
Tuberkuloza lahko postane kronična bolezen in povzroči obsežno brazgotinjenje v zgornjih predelih pljuč. ▸ A tuberkulózis krónikus betegséggé válhat, és kiterjedt hegesedést okozhat a tüdő felső részén.