Franja

Paeōn² -ōnis, m (Παιῶν) Pajón

1. = Paean, bog zdravilstva: Cat. Od tod adj. Paeonius 3 (Παώνιος)
a) Pajónov: ope Paeonia O.
b) zdravilen: herbae V.
c) zdravniški: mos V.; subst. paeonia -ae, f (gr. παιωνία) bot. potónika: Plin., Ap. h., Isid.

2. = paeān (stopica): Ci.

pagar [g/gu] po-, iz-plačati, povrniti, poravnati

pagar por anticipado vnaprej plačati
pagar al contado plačati v gotovini
pagar una deuda a plazos odplačevati (v obrokih)
pagar a la entrega plačati ob dobavi
pagar sus faltas pokoriti se za svoje grehe
pagar posteriormente naknadno plačati
pagar trabajando z delom (dolg) plačati
pagar la visita a alg. komu obisk vrniti
hacerse pagar dati se plačati; izplačati se (trud)
¡me la(s) pagarás (todas juntas)! to mi boš plačal!
¿cuánto paga? kakšna je cena?
¡Dios se lo pague! bog Vam poplačaj!
quien la hace la paga kot ti meni, tako jaz tebi
pagarse (de) vzljubiti, biti zavzet za, k srcu si vzeti; odškodovati se na (čem)

Palaemōn -ōnis, acc. -onem in (pesn.) -ona, m (Παλαίμων) Palájmon (Palémon)

1. morski bog, prej Melicerta (gl. Melicerta): Ci., V., O. — Od tod adj. Palaemonius 3 (Παλαιμόνιος) palájmonski, palajmónijski, pesn. = koríntski: Stat., Cl.

2. neki pastir: V.

3. Q. Remmius Palaemon Kvint Remij Palajmon, slovničar za časa Tiberija in Klavdija: Q., Suet.

Pān, Pānis in Pānos, acc. le Pāna, m (Πάν) Pán, Merkurjev ali Jupitrov sin, poseb. v Arkadiji čaščen gozdni in pašni bog, varuh krotkih in divjih čred, zaščitnik lovcev in pastirjev, iznajditelj siringe, kot gozdni bog strah popotnikov, upodabljan z rogovi, repom in kozlovskimi nogami: Ci., V., O., Lucr., Sil., Val. Fl., Macr., Hyg. idr. — Pl. Pānes -um Páni, o Panu podobnih gozdnih in poljskih božanstvih: Col. poet., Mel., Sid., pinu praecincti cornua Panes O.

Pandōra -ae, f (Πανδώρα) Pandóra, prva žena, ki jo je Vulkan po Jupitrovem ukazu ustvaril iz zemlje; bog jo je obdaril z vsemi prednostmi in jo dal v zakon Epimeteju: Plin., Hyg., Tert.

pastir moški spol (-ja …)

1. der Hirt(e), der Hüter (gosji Gänsehirt, kozji Ziegenhirt, kravji Kuhhirt, nomadski Wanderhirt, svinjski Sauhirt)
ovčji pastir Schafhirte, der Schäfer
bog pastirjev der Hirtengott

2.
religija Dobri pastir der gute Hirte
dušni pastir der Seelsorger
(za zapornike Gefängnisseelsorger)

3. agronomija in vrtnarstvo, tehnika
električni pastir der Elektrozaun, elektrischer Weidezaun
|
figurativno narediti volka za pastirja den Bock zum Gärtner machen
| ➞ → kačji pastir

pastirsk|i (-a, -o) Hirten- (bog der Hirtengott, pes der Hirtenhund, palica der Hirtenstab, pesnitev die Hirtendichtung, piščal die Hirtenflöte, ljudstvo das Hirtenvolk, pesništvo die Hirtendichtung)

pater -tris, m (indoev. *pətēr, gl. lat. papa; prim. skr. pitár- (nom. pitá-) = gr. πατήρ = got. fadar = stvnem. fater = nem. Vater, osk. patír = pater, umbr. patre = patrī; prim. še lat. patruus = gr. πάτριος = skr. pítr̥vya- stric, stvnem. fetiro, fatirro, fatureo stric; prim. tudi lat. Iuppiter iz *di̯eu pətēr, skr. dyā́uṣpitá, umbr. Iupater)

1. oče: Pl., Ter., L. idr., exheredare pater filium cogitabat Ci.; o živalih: O., Col., Petr. idr., est in equis patrum virtus H.; pren. začetnik, stvarnik: Lucr., Oceanus p. rerum V. (po Talesovem mnenju je voda počelo vseh stvari), cenae H. gostitelj; kot častno ime: pater patriae Ci. idr. oče (= tako rekoč drugi ustanovitelj) domovine.

2. metaf.
a) = krušni oče, očim, rednik, hranitelj: Ter. (Adelph. 452).
b) = tast: T. (Ann. 1, 59).

3. pesn. meton.
a) očetovska ljubezen: Cl., rex patrem vicit O.
b) očetova podobnost (podoba), podobnost z očetom: Cl.

4. pl. patres = roditelji, starši, predniki: coissent, sed vetuere patres O.; fortia facta patrum V., aetas patrum nostrorum Ci., patrum nostrorum memoriā C., Ci.

5. oče kot častni naslov: Kom. idr., PATER subscribitur statuis H., p. Aeneas V., non nosti, quid p. Chrysippus dicat H.; pogosto o bogovih: Naev., Enn., H. idr., Lenaeus p. V. = Bacchus, Gradivus p. V. = Mars, Lemnius p. V. = Vulcanus, Tiberinus p. L. bog Tibere, Tiberin, Iuppiter Ci. idr., Diēs-piter Pl., H., L.; od tod pater familiās (familiae) C., Ci. hišni oče, gospodar, v pl. patres familiās Ci., familiae C., familiarum Suet.; pater senatūs T. (častni naslov cesarjev); patres Ci., L. starešine (senatorji), starešinstvo (senat), „mestni očetje“, v popolni obliki patres conscripti (tudi sg. pater conscriptus in samo conscriptus; gl. cōnscrībō), pri L., T., Ci., Ci. ep. patres tudi = patricii (v naspr. s plebei, plebes), npr.: patrum numerum explevit (je popolnil senat) … id profuit ad iungendos patribus plebis animos L. (2, 1); pater patratus L. „z(a)vezni oče“, „z(a)vezni svečenik“, načelnik fecialov, ki je sklepal z(a)veze (prim. patrō); pater o nekem starcu: V. (Aen. 5, 521 in 533); pater esuritionum Cat. glavar stradačev (o nekem revežu).

Opomba: Pri pesnikih je končnica -ter v cezuri včasih dolga.

Pausus -ī, m (pausa) Pávz(us), bog mirovanja: Arn.

pavor (stlat. pavōs) -ōris, m (pavēre) trepet(anje), tresenje, drget(anje), tesnoba, prepadenost, nelagodje, strah, prestrašenost, bojazen, groza, srh, zona: Enn. ap. Ci., Hirt., O., Lucr., Lucan., Sil. idr., inconsultus, simulatus L., caecus T., pavor, metus mentem loco movens Ci., pavorem facere (o okoliščinah) L. vzbuditi (vzbujati), navda(ja)ti, pavorem alicui inicere, offundere L. koga spraviti v strah, preplašiti, prestrašiti koga, p. aquae Plin. strah pred vodo, hidrofobija, pavor est ali pavor aliquem capit, ne … L. (po skladu glag. timendi); pl. pavōrēs T., Lucan., Plin., Val. Fl. tesnobni občutki, stiske, strahovi, bojazni; occ.

1. radostni drget, drget zaradi željnega pričakovanja, napeto pričakovanje: Sil., dum ruunt currus, haurit corda pavor pulsans V.

2. nabožni strah, verski strah, versko spoštovanje, strahospoštovanje, bojazen: priscus Sil. — Pooseb. Pavor -ōris, m (= gr. Φόβος) Pávor = „Strah“, bog strahu: L., Val. Fl., Arn., Lact.

Opomba: Star. soobl. pavōs -ōris, m: Naev. fr., Pacuv. fr.

Pēnēus -ī (pesn. tudi -eos), m (Πηνειός) Penéj, glavna reka Tesalije, ki izvira v Epiru, teče skozi dolino Tempe in se izliva v Termski zaliv (zdaj Salambria ali Salamenia): O., L., Plin.; pooseb. Penêj kot rečni bog, oče Kirene: V., Hyg., senex O. — Od tod adj. Pēnēius 3 Penêjev, penêjski: Daphne O., arva O. čez katera teče Penej, Tempe V. skozi katero teče Penej. Pēnēis -idis, f Penéjeva, penéjska: unda (voda) O., nympha (= Daphne) O.; subst. Pēnēia -ae, f Penéjeva hči: O.

perdonar oprostiti, odpustiti; pomilostiti; odreči se (čemu), opustiti, česa ne storiti; iti preko česa

perdonar la vida (a) komu življenje podariti; fig zviška s kom ravnati
no perdonar gastos ne varčevati s stroški
no perdonar medio vsa sredstva poskusiti, vse sile napeti
no perdonar (ni) un pormenor vse do pike natančno pripovedovati
... que Dios perdone... ki mu bog bodi milostljiv

perfētto

A) agg.

1. popoln, dovršen:
solo Dio è perfetto samo Bog je popoln
un perfetto idiota iron. popoln tepec

2. odličen, perfekten:
un lavoro perfetto odlično opravljeno delo
filare in perfetto accordo odlično se ujemati

3. jezik dovršen

B) m jezik perfekt, dovršni pretekli čas

Pergamum -ī, n (Sen. tr.) ali Pergamus -ī, f (Stat., Sen. tr.), tudi Pergamos -ī, f (Stat.), večinoma pa Pergama -ōrum, n (O., V., Lucr.) (Πέργαμον, Πέργμος, τὰ Πέργαμα)

1. Pêrgam(on), Pêrgama (f), trojanski (trojski) grad, sinekdoha Trója. — Od tod adj. Pergameus 3 (Περγάμιος) pêrgamski, trojánski (trójski): arces, gens, urbs, lar V., vates (= Cassandra) Pr.; pesn. = rímski: sanguis Sil.

2. le v obl. Pergamum -ī, n Pêrgam(on), mesto na severozahodu Male Azije (v Miziji) ob reki Kaik, približno 25 km od obale, ki je slovelo po izdelovanju pergamenta, glavno mesto mizijskega kraljestva (zdaj Bergama): Iust., L., Plin., Aur. — Od tod adj.
a) Pergameus 3 pêrgam(on)ski: deus Mart. v (mizijskem) Pergam(on)u čaščeni bog (= Aesculapius).
b) Pergamēnus 3 (Περγαμηνός) pêrgamski: civitas Ci., ager L., naves N., charta Plin. pergamènt, koženíca; subst. α) Pergamēna -ae, f (sc. charta) αα) pergamènt, koženíca: Isid. ββ) področje okoli Pêrgam(on)a: Plin. β) Pergamēnī -ōrum, m Pêrgam(on)ci, preb. Pêrgam(on)a: Ci., N.

2. mesto na Kreti: Plin.

permitir dovoliti, dopustiti; trpeti, prenašati; priznati

¡no lo permeta Dios! bog obvaruj! bog ne daj!
¡permeta V! dovolite!
¡no se permite fumar! kajenje prepovedano!
permitirse la libertad (de) dovoliti si (kaj)
si es permitido preguntar če se sme vprašati, če je dovoljeno vprašati?

personal personalni, osebni; personaler Gott osebni bog/Bog

Perun samostalnik
(staroslovanski bog) ▸ Perun [ókori szláv istenség]

pīcus -ī, m (prim. skr. pika-ḥ h indijska kukavica, stvnem. speht = nem. Specht, lat. pīca)

1. žolna, detel: O., Plin. — Kot nom. propr. Pīcus -ī, m (Πῖκος) Píkus, latinski bog, Saturnov sin, Latinov ded, ki ga je Kirka spremenila v detla, ker je ni maral: V., O.

2. krilati lev, neko bajeslovno krilato bitje: Pl.

pietà f

1. usmiljenje; sočutje:
aver pietà di qcn. usmiliti se koga
far pietà zbujati usmiljenje
un compito che fa pietà naloga, da se bog usmili

2. relig. pobožnost; ekst. pieteta, spoštovanje

3. umet.
Pietà Pietà

pitié [pitje] féminin usmiljenje; pomilovanje

pitié! usmiljenje!
sans pitié brez usmiljenja, neusmiljeno
c'est (une) pitié to je žalostno
ce n'est pas la pitié qui l'étouffe (familier) usmiljenje ga ne odlikuje, on ne pozna usmiljenja
à faire pitié zelo slabo, vredno pomilovanja
elle chante à faire pitié ona poje, da se bog usmili
avoir pitié de quelqu'un pomilovati koga; religion usmiliti se koga
faire pitié zbujati usmiljenje
je le prends en pitié on se mi smili
sourire masculin de pitié pomilovalen, pokroviteljski asmeh