Franja

gladiator samostalnik
1. nekdaj (borec v antičnih arenah) ▸ gladiátorPod rimskim amfiteatrom so bili zgrajeni številni predori in prehodi, po katerih so gladiatorji prihajali v areno. ▸ A római amfiteátrum alatt számos alagutat és átjárót építettek, amelyeken a gladiátorok közelítették meg az arénát.

2. (o borbenosti, tekmovalnosti) ▸ gladiátorProfesionalni nogometaši so neke vrste novodobni gladiatorji. ▸ A profi labdarúgók egyfajta újkori gladiátorok.
Zdaj imamo nove gladiatorje resničnostnega šova: 12 stanovalcev se bo v 84 dneh potegovalo za 75 tisoč evrov. ▸ Most a valóságshownak új gladiátorai vannak: 12 lakó 84 napon keresztül küzd a 75.000 euróért.

gladiatorsk|i (-a, -o) gladiatorisch; Gladiatoren- (boj der Gladiatorenkampf)

glove¹ [glʌv] samostalnik
rokavica

a kid glove affair zelo služben sprejem v svečani obleki
to be hand and glove with s.o. biti s kom zelo zaupen
the iron hand in the velvet glove le na videz nežen in mil
to handle without gloves (ali with the gloves off) strogo, surovo ravnati
to take up the glove sprejeti poziv
to throw down the glove pozvati na dvoboj
to take off the gloves pripraviti se na boj, neusmiljeno se vesti
to fit like a glove tesno se prilegati; biti pravšen

gózden forest, wood; silvan

gózdni čuvaj forest-keeper, ZDA ranger
gózdni delavec forestry worker; timberman, ZDA lumberman
gózdno gospodarstvo forestry, forest culture
gózdna jasa clearing, glade
gózdna jagoda wild strawberry
gózdna pot, steza forest road, path
gózdna poseka clearing
gózdna preseka forest track, forest lane, forest path, ride, firebreak
gózdni rob edge (ali margin) of a forest
gózdna žaga long twohanded saw
gózdni rezervat (za divjad) (game) preserve
gózdna uprava forest management
gózdni požar forest fire
boj proti gózdnim požarom forest fire fighting

habilis -e (habēre)

I. ki se lahko v roke vzame, v rokah ima ali drži, ročen, priročen, gibčen, gibek, prožen, gibljiv: arma Ci., arcus, ensis V., galea V. lahka, gladius brevitate (zaradi kratkosti) h. L., h. currus O. ki se z lahkoto premika, h. papillae O. ki polnijo roko, navis velis h. T. lahko jadrajoča; o osebah: natam habilem circumligat hastae V. lahko, (puellam) dic habilem, quaecumque brevis O., haec habilis brevitate suā est O.; enalaga: habilis membris venit vigor (= habilibus membris venit vigor) V. gibčnim udom.

II. metaf. primeren, pripraven, ustrezen, spreten, sposoben, zmožen, goden, dober, uren, živahen, čvrst, čil:

1. (fizično)
a) o stvareh ali pojmih: corpus minus h. Vell. hiravo, iuventa T. godna za možitev; z dat.: figura corporis habilis et apta ingenio humano Ci., aetas feturae h. V. sposobna za pleme, vites pinguibus terris habiles V., postquam habilis lateri clipeus loricaque tergo est V. je ustrezno nadet, aetas bello h. O.; z dat. gerundii ali gerundivi: rubens (ferrum) non est habile tundendo Plin. se ne da dobro kovati, nidi (hirundinum) occultandis habiles pullis Plin.; z ad: calceus habilis et aptus ad pedem Ci., gladius ad propiorem h. pugnam L., h. ad terga pharetra Val. Fl., ad usum h. (ferrum) T., loca habilia ad plantandum Amm.; z in z acc.: naves habiles in omnia (za vse), quae usus posceret Fl.
b) o osebah z dat.: gens equis tantum habilis L. le za ježo sposoben, h. armis Vell. sposoben za orožje, exercitus h. gubernaculo Vell. ki se mu lahko poveljuje, h. militiae Cu. sposoben za vojaško službo, proelio T. sposoben za boj, lectuli otio quam labori proeliorum habilior Val. Max.; tudi z dat. personae: vicina seni non habilis Lyco H.; z dat. gerundiva: nondum portandis habiles gravioribus armis Sil.; z ad: habiles ad aratra Labici Sil., ad latrocinia magis quam aperto habiles Marti Amm.; z inf.: Grais habiles pugnamque lacessere pinus Lucan., plaudenti habiles Caryae resonare Dianae Stat.

2. pren.:
a) o stvareh ali pojmih: negotia Sen. ph., numquam ingenium idem ad res diversissimas, parendum atque imperandum, habilius fuit L.
b) o osebah z dat.: h. publico muneri Suet.; z dat. gerundivi: h. capessendae rei publicae T. sposoben za politično delovanje; z ad z gerundijem: habilior ad inveniendum Q.; z in z abl.: sunt autem quidam ita in eisdem rebus habiles, ut … Ci. — Adv. habiliter lahko, spretno, urno: L. epit., Mel.

hat¹ [hæt] samostalnik
klobuk; kardinalski klobuk
figurativno kardinalstvo

sleng my hat! za vraga!
top hat cilinder
britanska angleščina, sleng a bad hat pokvarjenec
as black as my hat čisto črn
figurativno red hat kardinalstvo
hat in hand hlapčevsko, servilno
high hat domišljav
hats off to him! klobuk dol pred njim!
under one's hat v tajnosti, skrivoma
ameriško at the drop of a hat takoj, zaradi najmanjšega povoda
I'll eat my hat if naj me vrag vzame, če
his hat covers his family čisto sam je, nikogar nima
to hang up one's hat in s.o.'s house obnašati se v tuji hiši po domače, ugnezditi se pri kom
to keep it under one's hat obdržati kaj zase
to pass (ali send) round the hat for pobirati denarne prispevke za
to raise one's hat odkriti se v pozdrav
to receive the hat postati kardinal
to take one's hat off to s.o. klobuk pred kom sneti
to throw one's hat in the ring izzvati koga na boj
to talk through one's hat širokoustiti se, pretiravati
to touch one's hat dotakniti se klobuka v pozdrav

héroïque [erɔik] adjectif junaški, herojski

vers masculin héroïque heksameter, šestomer
remède masculin héroïque močno učinkujoče sredstvo
poème masculin héroïque junaška pesem
temps masculin pluriel héroïques junaška doba
combat masculin, lutte féminin héroïque junaški boj, borba

herójski héroïque

herojski boj (odpor) combat moški spol (résistance ženski spol) héroïque
herojski časi temps moški spol množine héroïques

Hippodamē -ēs in Hippodamēa ali -īa -ae, f (Ἱπποδάμη, Ἱπποδάμεια = Krotilka konj) Hipódama, Hipodamêja,

1. lepa hči Ojnomaa (Oenomaus), kralja v elidski Pizi, ki jo je hotel za ženo dati tistemu, ki bi ga v (konjski) dirki premagal. Pelops je Ojnomaovega voznika Mirtila podkupil, da je iz voza potegnil glavni žebelj; tako se je voz med dirko zvrnil in Pelops si je pridobil soprogo, ki mu je rodila Atreja in Tiesta: V. (z obl. -ē), Enn. ap. Ci. (z obl. -ēa), O., Pr. in Val. Fl. (z obl. -īa); od tod preg.: dotatae regnum vetus Hippodamiae Pr. = velika sreča.

2. hči Lapita Atraksa (Atrax), Pejritoova soproga; na njeni svatbi se je vnel boj med Lapiti in Kentavri (gl. Lapitha): O. (z obl. -ē in -īa).

Hippolyta -ae in Hippolytē -ēs, f (Ἱππολύτη) Hipólita,

1. amazonska kraljica, Antiopina in Melanipina sestra; nosila je zlat pas, ki ji ga je dal oče Ares, a ji ga je na Evristejev ukaz odvzel Herkul; nato je postala soproga Herkulovemu spremljevalcu Tezeju in mu rodila sina Hipolita: Pl. (z obl. -a), V., Pr., Hyg. in Iust. (z obl. -ē).

2. soproga kralja Akasta v Jolkosu, ki je skušala Peleja zapeljati; ko se ji ni vdal, ga je pri soprogu obdolžila nečistih namenov. Nato je Akast Peleja poslal v boj s Kentavri, iz katerega so ga rešili bogovi: Hyg., Magnessa Hippolyte H.

híša house; (stavba) building

stanovanjska híša tenement (house); dwelling, arhaično habitation; (gosposka hiša) mansion; (graščina) manor
mestna híša (magistrat) town hall, city hall; (vladarska, knežja) dynasty
trgovska híša house, (business) firm, concern; store, department store; establishment
vogelna híša corner house
samostojno stoječa híša detached house
Spodnja híša angleškega parlamenta the lower house, the House of Commons
Zgornja híša the upper house, the House of Lords; ZDA (ljudsko zastopništvo) the House of Representatives
blok híš block (of buildings)
vrata híš a row of houses
lesena híša wooden house, frame house
javna híša brothel, house of ill fame, house of ill repute, bawdy house; vulgarno knocking shop; ZDA žargon cathouse
polna híša (gledališče) full house
gostov polna híša houseful of guests
híša ni sklepčna! (parlament) no house!
zabava ob vselitvi v híšo housewarming
dohod, pot k híši path, drive, driveway
boj od híše do híše vojska house-to-house fighting
velik kot híša as high as a house; huge, enormous
zunaj híše out of doors; outdoors
mati je nekje v híši Mother is somewhere around (ali about) the house
vsa híša je bila na nogah the whole household was stirring
naša híša Vam je vedno odprta you are always welcome here
pognati, vreči iz híše koga to turn (ali to throw) someone out (of the house)
postaviti híšo na glavo figurativno to turn the house upside down
stopiti v híšo to enter the house
stopiti iz híše to go out
prepovedati komu vstop v híšo to forbid someone to enter one's house
vseliti se v híšo to move into a house, to move in

hlínjen (bolezen) feigned; (napad) sham; (fingiran) simulated

hlínjen boj sham fight

homofobija samostalnik
(sovražnost do homoseksualnosti) ▸ homofóbia

*hors, hors de [ɔr] préposition, adverbe zunaj, izven, ven; razen

hors d'ici! ven!
hors d'affaire zunaj, izven zadrege, stiske, zagate
hors cadres nadštevilen, odvečen
hors circuit (él) izklopljen
hors de combat onesposobljen za boj
hors commerce, hors vente ne na prodaj, neprodajen
hors de danger zunaj nevarnosti
hors de dispute nespodbiten, nesporen
hors d'haleine ob sapo, ves zasopljen
hors de concours izven konkurence
hors ligne, classe izreden, nenavaden, odličen
hors de mode iz mode
hors de propos neumesten, neprimeren
hors de prix predrag
hors de saison času neprimeren, neumesten
hors d'atteinte, de portée nedosegljiv
hors de service, d'usage neuporaben, odslužen
il a un talent hors (de) pair ima nadarjenost, ki mu je ni enake
il est hors de doute que ... nobenega dvoma ni, da ...
cela est hors de cause o tem ni govora
être hors de sens biti z uma
être hors jeu (sport) (o igralcu) ne biti na mestu, ki ga zahteva žoga v igri
je suis hors d'état de vous convaincre ne morem vas prepričati
être hors de cause biti neudeležen
i! est hors de lui ves iz sebe je, besen je
mettre hors la loi izobčiti
il m'a mis hors de moi spravil me je v besnost
prononcer un hors de cour (juridique) ustaviti sodni postopek
vivre hors de son pays živeti v tujini
vivre hors du temps (figuré) ne živeti s časom, ne biti realen, ne stati na realnih tleh

hrup¹ moški spol (-a …) der Lärm, povzročeni: die Lärmimmission, moteči: die Lärmbelästigung, die Lärmbelastung; -lärm (motorjev Motorenlärm, s ceste Straßenlärm, strojev Maschinenlärm, industrijski Industrielärm, letalski Fluglärm, prometni Verkehrslärm)
…hrupa, zaradi hrupa, za hrup Lärm-
(občutljivost za hrup die Lärmempfindlichkeit, ublažitev hrupa die Lärmdämpfung, naglušnost zaradi hrupa die Lärmschwerhörigkeit, obremenitev zaradi hrupa die Lärmbelastung, preprečevanje hrupa die Lärmverhütung, stopnja hrupa der Lärmpegel, vir hrupa die Lärmquelle, zaščita pred hrupom der Lärmschutz, boj proti hrupu die Lärmbekämpfung)
peklenski hrup der Höllenlärm
občutljiv za hrup geräuschempfindlich, lärmempfindlich
povzročati hrup Lärm machen, ein Lärmmacher sein

im-bellis (in-bellis) -e (in [priv.], bellum)

1. nebojevit, ki nima rad vojne, ki mrzi vojno: maior numerus, sed imbellior T. manj sposobno za boj, i. multitudo L. žene in otroci, i. dii O. Venera in Amor, i. lyra, cithara H., fulgor auri Q.; pesn.: imbelle telum V. ki se ni vrglo z močjo vojaka.

2. occ. ne hraber, bojazljiv, strahopeten: ut imbelles timidique videamur Ci., ignavus et imb. L.

3. brez vojne, miren, spokojen, tih: imbellis … Indus V., imb. cervi V., i. columba H.; potem: imb. Tarentum H., imbellem annum agere L., i. fretum Stat., i. somnus Stat.

impugnare¹ v. tr. (pres. impugno) zgrabiti; držati:
impugnare le armi zgrabiti za orožje; začeti boj
impugnare la padella šalj. planiti na skledo, hlastno se lotiti jedi

in-cēdō -ere -cēssī -cēssum

I. intr.

1. (pri)korakati, prihajati, hoditi: Pl., Ter., L., T., Sen. rh., Iuv. idr., non ambulamus, sed incedimus Sen. ph. hodimo z umerjenimi koraki, mediā socios incedens nave per ipsos V., regina Dido ad templum incessit V., beluam, quacumque incederet, omnia arbusta pervertere Ci., pedibus i. Iust., Suet., Plin. iun. peš; pesn.: incedunt pueri V. (o jezdecih) „prihajajo“; pren.: malitiae lenonis contra incedam Pl. se bom ustavil. Nav. se označuje način nastopanja, in sicer deloma s predik. določili, deloma z adv.: predikativno: quam taeter incedebat Ci., vagus incedit O., superbus i. H., etiam si pedes incedat L. peš, incedunt per ora vestra magnifici S. v največjem sijaju, košato, incedo … regina V. kot kraljica; adverbialno: caute i. Pl., magnifice i. L. mogočno, ponosno, i. molliter O. lahkotno (rahlo) hoditi (stopati), i. durius O. trdo (neokretno, okorno, nerodno) hoditi = hlačati, klestiti; z adv. acc.: grandia i. Amm. široko stopati, pednjati.

2. occ. (vojaško) prihajati, primikati se, hoditi, stopati, korakati, marširati: Cu., S. idr., incessit deinde, qua duxit praedae spes, victor exercitus L., castra mota sunt et agmen incedere coepit L., segnius incedebant Hispanorum signa L., incessit dux itineri et proelio T. za pot in boj pripravljen. Na vprašanje kam?: ad portas urbis i. L., in Romanos acrius i. S.

3. metaf. (sploh) priti (prihajati), prignati se, nastopiti (nastopati), nasta(ja)ti, zače(nja)ti se: Sil., Mel., ubi crepusculum incessit Col. ko se je zmračilo, postquam tenebrae incedebant T., foedum anni principium incessit T., ubi Romam legati venere, tanta commutatio incessit S., ubi pro modestia … vis incedebat T., cum tanta incessit in ea castra vis morbi L. je prišla nad … , je napadla … , pestilentia incesserat … in Romanos L.; occ.
a) (o govoricah) širiti se, iti: occultus rumor incedebat ea fieri haud invito imperatore T., toda: undique nuntii incedunt T. prihajajo.
b) (o afektih, čustvih) razširiti se, nastopiti, nastati, pojaviti se: incessit timor alicuius rei C., L. razširil se je strah na kaj, ubi formido illa decessit mentibus, lascivia atque superbia incessere S., incessit cupido (spes) z ACI: Cu., T., religio deinde incessit eos vitio creatos esse L.
c) z dat. personae: nad koga priti, napasti, obiti, obstreti, spreleteti, prevzeti: cura patribus incessit L., animis incessit formido Cu., incedebat deterrimo cuique licentia … T.

— II. trans.

1. iti -, stopiti kam: scaenam, maestos locos T., fontem … nando T.

2. metaf. (o čustvih, afektih) = s pomenom, navedenim pod I., 3., c): incessit omnes admiratio viri L. vse je prevzelo, vse je navdalo, patres timor i. L. je obšel, animos desperatio Cu., ipsum cupido incesserat urbis potiundae L., legiones seditio incessit T. med legijami se je razširil duh upora; podobno: eum valetudo adversa incessit T. bolehnost ga je napadla (je prišla nadenj).

Opomba: Sinkop. pf. incēstī: Pl.

in-expiābilis -e (in, expiāre)

1. z nobeno spravo izbrisljiv, nepopravljiv, neizbrisljiv, ki ne dopušča (omogoča) nobene sprave, nespravljiv: Amm., Lact., inexpiabiles religiones Ci., sacra inexpiabili scelere pervertit Ci., poenae Ci., fraus Ci.

2. nespravljiv: si se mihi inexpiabilem praeberet Ci.; enalaga: Amm., bellum Ci., Iust., Fl., trdovraten boj, odium L., invidia Suet.; adv. inexpiābiliter nezbrisljivo, neizbrisno: Aug.

īn-ferō, īnferre, intulī, illātum

1. (pri)nesti, postaviti (postavljati), spraviti (spravljati), vreči kam, v (na) kaj, k čemu: aliquid in ignem C., scalas ad moenia L. prisloniti, eum in equum C. na konja posaditi, in scopulum L. gnati, in urbem L.; pozneje z dat.: corpus tabernaculo Cu., Prometheus ignem gentibus intulit H. je prinesel na svet, fontes urbi inf. T. v mesto napeljati, ignes Ci. ali incendia tectis Sil. zažgati, tectis faces Val. Fl., spolia templo L., semina arvis i. T., classes Oceano Lucan., lintea fluctibus Val. Fl., barbaris hiemem suam Plin. iun., socios moenibus Val. Fl., effigiem latrinae Suet., sideribus imperatorem Plin. iun. v nebo povzdigniti.

2. occ.
a) (orožje in bojna znamenja) med (zoper) sovražnika nesti = iti (z vojsko) na(d) sovražnika, napasti (napadati) ga, prije(ma)ti ga: cum Hirtius ipse aquilam quartae legionis inferret Ci., ille furens signa a Brundisio inferebat Ci. je napadal, tunc illud vexillum Campaniae coloniae (dat.) inferetur Ci., inf. patriae signa Ci. ali signa in hostem C. ali signa hostibus Auct. b. Afr. ali signa adversus inf., signa contra aliquem inf. L. ali arma Italiae inf. N. z vojsko iti na(d) koga, vojno začeti proti komu, signa ad moenia ali signa vallo inf. L. napasti, bellum inf. alicui N., Ci. ali contra aliquem Ci. ali bella inf. alicui Ci., Iust., Suet., Val. Fl. z vojsko iti (vzdigniti se) na(d) koga, vojno (vojne) zače(nja)ti s kom, alicui pugnam inf. L. boj pričeti s kom, falcatos axes Val. Fl., membra in turmas Sil.; od tod manūs inferre alicui ali in aliquem Ci. lotiti se koga, prijeti, popasti ga, ipsum sibi manūs intulisse Suet. da se je sam usmrtil.
b) (mrliča v grob) položiti (polagati), pokopa(va)ti: eum monumentis maiorum Cu., sepulcrum, quo Sulpicius inferatur Ci., corpus eodem inf. N., ne quis alienum inferat (sc. sepulcro) Ci., reliquias tumulis Iust., Suet.
c) (darove na žrtvenik) položiti (polagati), žrtvovati, darovati (prim. inferiae): inferimus spumantia cymbia lacte V., honores Anchisae inf. V., piacula manibus O. Lucan.
č) refl. in med. (sebe kam nesti), iti, hiteti, planiti, pognati (poganjati) (se) kam; refl.: quo se Catilina inferebat Ci., se per medios V., se in contionem L., se in urbem, in templum Ci., ne quis se in vitae discrimen (in periculum) inferret Ci., se stantibus vobis (dat.) intulerunt L. so planili na ..., lucus, quo se persaepe inferebat L. je zahajal, se foribus V., se flammae Vell., se carinae, se penetralibus Val. Fl., se vallo Sil., equus se campo inf. V., se ipse inferebat Ci. je prihajal nenaprošen, se intulerant Etrusci L., inferens se ferociter hostis L., videri ignavum, ut se inferat Pl. kako koraka, ut magnifice infert sese Pl., adeo concitato inpetu inferrese, ut ... L.; metaf.: se alicui inferre siliti (vsiljevati) se komu, L., Gell., se inferre bahati se: Pl.; med.: inferuntur Galli in M. Fonteium Ci., in ignes medios equo illatus L., flumen mari Hadriatico infertur L., inferri in urbem L.; refl. pojem opisan: turbatis acriter pedem inferre coeperunt L., Cu. so planili na ..., qua iuvenis gressūs inferret V., hostibus gradum inferre L. korakati proti ..., pedem inf. in aedes Pl., nostro limine intulit pedes Pr. je prekoračil naš prag.

3. metaf.
a) račune vpisati, v račun vzeti, ((po)staviti), zaračuna(va)ti: Fl., falsas rationes inferre et in tabulas referre (vknjižiti) solent Ci., sumptum civibus Ci., pecuniam aerario Plin. iun., in rationes Icti. ali rationibus Col. rationibus inferri Suet. vračunan biti.
b) prispevati, v blagajno vplač(ev)ati: vicesimam Plin. iun., tributum alicui Col.
c) na mizo (po)staviti: Vulg., lancem, mensam secundam Plin.
č) (šege, običaje idr.) uvesti (uvajati), vpelja(va)ti: peregrinos mores Iuv., nefas Cu., inferri Cu. ženitve z barbari, studium in urbem Suet., Q.; od tod: Latio Dardaniam Sil.
d) (močna čustva, afekte) povzročiti (povzročati), vzbuditi (vzbujati), navda(ja)ti s čim: terrorem in exercitum Cu., terrorem vobis Ci., cui belli metus inferebatur Ci., alicui spem C., misericordiam Ci., moram ali cunctationem C. muditi ali obotavljati se, desperationem Iust.
e) (kaj slabega) komu prizade(va)ti, povzročiti (povzročati), storiti: hostibus inferre vulnera C. rane zadati (vsekati), vim patriae Ci. silo storiti domovini, nasilno nastopiti (nastopati) proti domovini, supplicia hostium urbibus Ci., optimis civibus periculum Ci. v nevarnost (pogibel, pogubo) spraviti (spravljati), alicui mortem Ci. ali necem Ci., Suet. zadati, mors iisdem inlata Ci., labem integris Ci., multis iniurias Ci., aliis crimen Ci. (ob)dolžiti, facinus in fortunas suas Ci., certamen alicui L. prepir začeti s kom, turpidines Ci. (o)sramotiti, stuprum Suet. oskruniti, morsus alicui O., Fl. gristi koga, cladem L. poraziti, metum, hostibus terrorem L., ictum venis T., mala in domūs N., litem in aliquem Ci. ali alicui Sen. ph. koga v pravdo zaplesti.
f) (v govoru kaj) navesti (navajati), omeniti (omenjati): in re severa delicatum inferre sermonem Ci., mentionem alicuius rei L., Cu. omeniti, causam C. kot vzrok navesti; prim.: lupus ... iurgii causam intulit Ph. je izvil prepir iz trte.
g) skleniti (sklepati), izvesti (izvajati), zaključiti, soditi iz česa: Q., aliud enim, quam cogebatur, illatum est Ci.