Franja

gallīna -ae, f (gallus) kokoš, kura, puta: CA., COL., PETR., MART., SUET. idr. anitum ova gallinis saepe supponimus CI., villa abundat ... gallinā (kolekt. = gallinis) CI., gallinae Africanae VARR., COL. pegatke, gallina Numidica COL. pegatka; kot čudežno znamenje: gallina cecinit (je zakokodakala) TER.; šalj.: an ... habent quas gallinae manus? nam has (litteras = „kavke“) quidem gallina scripsit PL.; kot ljubkovalna beseda: dic igitur me ... gallinam PL. putka; preg.: tu gallinae filius albae IUV. = srečnež; kot krajevno ime: Ad gallinas (ad Gallinas): PLIN., SUET. Pri kokoših (selski dvorec pri Rimu); kot nom. propr. Gallīna -ae, m Galina, ime gledališkega igralca: H.

gangaba -ae, m (perz. beseda) težak, nosač: CU.

gaza -ae, f (gr. γάζα, perz. beseda)

1. blagajna, zakladnica (najprej perzijskega kralja, potem vsakega kralja ali kneza) in v njej shranjeno blago, denar, zaklad(i), dragocenosti, bogastvo: MEL., ISID., g. regia CI., regiae gazae L., custos gazae regiae N. kraljevi zakladnik, pecunia regia, quam gazam Persae vocant CU., g. Persica EUTR.

2. sploh zaklad, dragotina, bogastvo, imetje: g. Macedonum CI., opulentissimae Syriae gazae CI., Troïa g. V., beatae Arabum gazae H. (ki besedo uporablja le v pl.).

3. pesn. zaloga: reduces ... gazā laetus agresti excipit V. pogosti s kmečko hrano. – Kot nom. propr. Gaza -ae, f (Γάζα) Gaza,

I. imenitno palestinsko mesto (v deželi Filistejcev): CU., MEL., PLIN., ISID. – Od tod adj.

1. Gazaeus 3 gaški, iz Gaze: CASS.

2. Gazānus 3 = Gazaeus: HIER. (?).

3. Gazēnsis -e, gaški: HIER., VULG.; subst. Gazēnsēs -ium, m Gažani: HIER.

4. Gazēticus 3 gaški: vina SID. –

II. medijsko mesto: PLIN. –

III. mesto ob Arabskem zalivu: PLIN.

geben (gab, hat gegeben)

1. dati (die Hand, zur Post, in Druck, sein Wort, einen [Kuß] Kuss, in ein Gefäß usw.), dajati (immer wieder geben, die Kuh Milch usw.); von sich geben dati od sebe, Gegessenes: izbruhati; viel/wenig geben auf dosti/malo dati na; ein Wort gab das andere beseda je dala besedo; es jemandem (tüchtig) geben že pokazati, naložiti jih (komu); gib's ihm! daj ga!

2. den Gästen: ponuditi, Kunst den Körper usw.: podajati, Karten: deliti; ein Theaterstück: izvesti, uprizoriti; eine Veranstaltung, ein Bankett: prirediti; ein Beispiel: navesti

3. (keine) Antwort geben (ne) odgovoriti; Aufklärung geben informirati; Ausdruck geben izraziti; seine Einwilligung geben (für) privoliti (v); Hilfe geben pomagati; Nachricht geben sporočiti; Rat geben svetovati; die Schuld geben kriviti (za); die Sporen geben spodbosti; Stunden/Unterricht geben poučevati; das Versprechen geben obljubiti; einen Wink geben namigniti; Zeugnis geben pričati

4. sich geben (benehmen) vesti se, Schmerzen usw.: popustiti, popuščati, unesti se, eine Gelegenheit: pokazati se; sich gefangen geben vdati se; sich zufrieden geben zadovoljiti se; sich den Anschein geben delati se; sich eine Blöße geben pokazati svojo šibko točko; sich Mühe geben truditi se; jemandem zu verstehen geben dati (komu) vedeti/razumeti/na znanje; sich zu erkennen geben razkriti svojo identiteto

5. es gibt je/so, obstaja; es gibt nicht ni/niso, ne obstaja, Verwechslungen, Streit: prihaja/pride do; das gibt es nicht! to ni mogoče!; da gibt's nichts! tu ni kaj!; so etwas soll es geben tudi kaj takega je očitno možno

gebunden ➞ binden; zvezan, Technik vezan; Musik legato (vezano); gebundene Rede vezana beseda

gemellus 3 (demin. geminus), večinoma pesn. beseda

1. dvojen, dvojče(te)n: quam (legionem) factam ex duabus gemellam appellabat C. dvojno, vites g. PLIN. ki imajo dva grozda na enem peclju, poma g. PLIN. dva sadeža na enem peclju, partūs enixa gemellos O. dvojčka (du.), fratres g. O. dvojčka, proles g., fetus g. O.; kot subst. m. dvojček: gemelle Castor CAT.; pogosto v pl.: namque est enixa gemellos O., (capella) gemellos ... silice in nudā conixa reliquit V.

2. pren. podobna, enaka, kakor dvojčka: cetera paene gemelli fraternis animis H., par nobile fratrum, nequitia ... gemellum H., g. pinūs, g. uniones MART.

genitor -ōris, m (genere = gīgnere) večinoma pesn. beseda.

1. roditelj, oče, stvarnik: o pater, o genitor, o sanguen dis oriundum ENN., g. Saturnius CI. POËT., genitoris amor V., Pelopis g. (= Tantalus) H., Astreus, matre Palaestina, dubio genitore creatus O., deûm g. (= Iuppiter) O., g. profundi O. oče morja (= Neptun), g. universi COL. stvarnik vesoljstva (= bog).

2. metaf. začetnik, povzročitelj, ustanovitelj, stvarnik: genitor Quirine urbis O., g. usus H., Graeci vitiorum omnium genitores PLIN., fraudum g. SIL.

gēns, gentis, f (genere = gīgnere; prim. gr. γενεά, jon. γενεή rod, pleme, pokolenje)

I. (v družinskopravnem pomenu)

1. rod, pleme, sorodstvo, tj. zveza (skupek) več po skupnem pokolenju ali rodovnem imenu (nomen gentile ali gentis) in po skupnih bogoslužnih obredih združenih družin ali rodbin (familae, stirpes): gens Manlia CI., Iulia gens L., non communiter modo Corneliae gentis, sed proprie familiae suae (= Scipijonov; Kornelijevem rodu so namreč pripadali Dolabellae, Lentuli, Rufini, Scipiones, Sullae idr.) L., Sulla gentis patriciae nobilis fuit S., patriciae gentis vir L.; sprva se je beseda uporabljala le za patricije, ko pa je bil plebejcem dovoljen conubium s patriciji, tudi za plebejce; od tod: quamvis periurus erit, sine gente H. brez prednikov, nizkega rodu; zaničlj.: gens ista Clodia CI. svojat. Najstarejši patricijski rodovi, ki so pripadali trem prvotnim občinam (okrajem), imenovanim Ramnes, Tities in Luceres, so se imenovali maiores gentes starejši rodovi, plebejski, ki jih je šele kralj Tarkvinij Prisk povzdignil v patricijski stan in pozval v senat, minores gentes mlajši rodovi; po tem so se tudi senatorji ločili v patres maiorum gentium in patres minorum gentium sen., ki jih je Romul, in sen., ki jih je Tarkvinij Prisk pozval v senat = sen. prvega in sen. drugega reda: CI., L., T. Od tod metaf.: dii maiorum gentium in dii minorum gentium CI. starejša-mlajša = višja-nižja božanstva; podobno: Cleanthes, qui quasi maiorum est gentium Stoicus CI. izborne -, izbrane vrste.

2. meton. zarod, potomec: heroes, salvete, deûm gens CAT., vigilasne deûm gens, Aenea? V., Tirynthia gens est (= Fabius) SIL. –

II. (v narodnopravnem pomenu)

1. (o narodih) pleme, narod (= skupek več manjših rodov (nationes) istega pokolenja in jezika): g. Allobrogum, Cilicum, Sabina aut Volsca CI., omnes exterae gentes ac nationes CI. plemena in posamezni rodovi, exterae gentes CI. inozemstvo, Athenienses, quae gens Ionum habetur CI. ki veljajo za jonsko pleme, ius gentium CI. mednarodno pravo, g. Nerviorum, Sueborum C., terruit urbem, terruit gentes H., ita nationis nomen, non gentis evaluisse T.; occ. pl. gentes =
a) tujci, inozemci, barbari: AUCT. B. HISP., duretque gentibus ... odium sui T.
b) pogani, neverniki: ECCL., VULG. Pogosto je partitivni gen. pl. v splošnem pomenu „svet“, večinoma v zvezi z besedami ubi, ubinam, ubicumque, (n)usquam, longe, minime idr.: ubi gentium S. kje na svetu, ubinam gentium sumus? CI. kje na svetu (kje zaboga) pa smo? ubicumque terrarum et gentium CI. kjer koli ljudje prebivajo, abesse longe gentium CI. biti pri zelo oddaljenih narodih (= daleč po svetu), usquam gentium PL. nekje, nusquam gentium TER. nikjer, nec usquam gentium AP. in nikjer, minime gentium TER. za ves svet ne, nikakor ne.

2. meton.
a) občina, srenja (kakega mesta): oppidum, quae gens ... C., omnes eius gentis cives N.
b) kraj, (po)krajina, okraj, okrožje: ei Syriam, Babylonem, Persas integerrimas gentes ad diripiendum tradidisti CI., qui Cataoniam tenebat, quae gens iacet supra Ciliciam N., ipsum in eam gentem iturum L., gentes viduatas esse suis cultoribus ARN. –

III. (redko v naravnopravnem pomenu)

1. rod (= genus, več posameznikov, ki po rojstvu in podobnosti spadajo v eno vrsto): gens humana CI., H.

2. (o živalih) pleme, pasma: quos (equos) in spem statues submittere gentis V., utque luat poenas gens haec (vulpium) O., intestino bello totae gentes (apium) consumuntur COL.

germanski pridevnik
1. v zgodovinskem kontekstu (o Germanih) ▸ germán
2. (o območju) ▸ germánPrevladovali so gostje z germanskih trgov, Češke in domači gostje. ▸ A germán piacról érkező, a cseh és a hazai vendégek voltak túlsúlyban.

3. (o jezikovni skupini) ▸ germánIme Karel je po izvoru germansko. ▸ A Károly germán eredetű név.
Povezane iztočnice: germanski jeziki

4. (o lastnosti) ▸ germánV sebi imam germansko natančnost po mami in seveda južnjaško, bosansko sentimentalno dušo po očetu. ▸ Anyai ágon a germán pontosság, apai ágon meg persze a déli, szentimentális bosnyák lélek jellemző rám.

gesprochen ➞ sprechen; Adjektiv govoren, govorjen; živ; das gesprochene Wort živa/govorjena beseda; die gesprochene Form govorna oblika; das gesprochene Deutsch živa nemščina; govorna nemščina

gladius -iī, m (domnevno kelt. beseda)

I.

1. kratek, nožu podoben meč za suvanje (medtem ko je ēnsis daljši meč, pripravnejši za udarec); gladius rim. vojaka je bil 2/3 m dolg, dvorezen in raven: gl. cruentus CI., vaginā vacuus CI. goli meč, gl. quo noxii iugulantur VAL. MAX. rabeljski meč, gladios stringere C., V. ali destringere CI., C., L. ali gladium educere CI. EP., C., S. ali educere e vagina CI. ali nudare gladios O. meč(e) izdreti, potegniti (iz nožnice), gladium recondere in vaginam CI. ali samo condere T. meč vtakniti (v nožnico), gladiis pugnare ali rem gerere C. pilis missis ad gladios redierunt C. so segli po mečih gladio succinctus CORN. ali accinctus L., T.; preg. pren.: suo sibi gladio hunc iugulo TER. pobijam ga z njegovim lastnim orožjem = z njegovimi lastnimi besedami (prim.: quid igitur pugnes adversus eos homines, qui suo sibi gladio pereunt? LACT.), aut tuo, quemadmodum dicitur, gladio (z orožjem) aut nostro defensio tua conficiatur CI., plumbeo gladio iugulari CI. EP. biti pobit s slabimi dokazi, ignem gladio scrutari H. ogenj z mečem prebrskavati = „ogenj z oljem gasiti = prilivati olje na ogenj“, destrictis gladiis fraudium simplicis puellae ... cogitationes invadunt AP. z ostrim orožjem sleparstva.

2. meton. kar se naredi z mečem, umor, uboj, smrt: gladiorum impunitas CI., summa impunitas gladiorum CI. EP., licentia gladiorum CI. EP., sublatus modus gladiis LUCAN., locare ad gladium SEN. PH. ali comparare homines ad gladium LACT. za gladiatorsko borbo, damnari ad gladium ICTI. na gladiatorsko borbo, ius gladii DIG. oblast nad življenjem in smrtjo. –

II. metaf.

1. „Meč“, naslov nekega spisa: SUET.

2. črtalo pri plagu: PLIN. (18, 18, 48).

3. riba sabljak, riba sabljarka = prava mečarica: PLIN.

4. = spatha (pri statvah): ENN. – Soobl. gladium -iī, n meč: LUC. AP. NON., VARR., Q. (ki graja to obliko).

glēsum, slabše glessum, glaesum -ī, n (ger. beseda) jantar: certum est (sucinum) gigni in insulis septentrionalis oceani et ab Germanis appellari glaesum PLIN., sucinum, quod ipsi glesum vocant T. – Od tod adj. glēsārius (glaesārius) 3 jantarski: Glaesaria insula ali Glaesariae insulae PLIN. Jantarski otok(i).

glicciō -īre (onomatop. beseda) gagati: SUET. FR. (o goseh).

glisomarga -ae, f (kelt. beseda) bleščeči lapor: PLIN.

glōciō -īre (onomatop. beseda (o kokljinem glasu); prim. gr. κλώζειν) klokati, kokati, kvočiti: COL.

gomor, n indecl. (hebr. beseda) gomor, hebrejska mera = 3,6 l: CYPR., VULG., ISID.

good¹ [gud] (primernik better, presežnik best) pridevnik
dober; ljubezniv; koristen, zadovoljiv, precejšen, znaten, obilen; zdrav, kreposten; zapeljiv; pravi, veljaven; svež, nepokvarjen; cel

all in good time vse o pravem času
as good as skoraj, tako rekoč
pogovorno good and popolnoma
to be as good as one's word biti mož beseda
good at, a good hand at spreten, mojster v čem
good cheer veseljačenje, požreševanje, krokanje, popivanje; pogum
a good deal precej
in good earnest čisto resno
be good enough to... bodi tako dober in...
so far so good doslej je še vse v redu
to feel good biti dobre volje
good for veljaven za
good for nothing zanič, neraben
good for you odlično
good form lepo vedenje
Good Friday veliki petek
from (ali on) good authority iz dobrega vira
with a good grace z dobro voljo
good gracious (ali heavens) za božjo voljo!
to hold good dobro se obnesti, obveljati
good humour dobra volja
his good lady njegova žena
good looks lepa zunanjost
to make good uspešno izvršiti
the good man of the house hišni gospodar
to have a good mind to do it imeti najboljši namen kaj storiti
good people škrati
as good as a play zabaven (prizor)
trgovina your good self vaša cenjena firma (v pismih)
good speed! mnogo sreče!
that's a good'un! ta je dobra!
to throw good money after bad razmetavati denar, zapravljati
to do a good turn izkazati ljubeznivost
good night! lahko noč!
good Lord! zaboga!
good for you! prav imaš
a good turn usluga
pogovorno good and ready popolnoma pripravljen

gorge [gɔrž] féminin grlo, goltanec, žrelo; ozek vhod; soteska; (ženske) prsi

gorge chaude meso živih ali pravkar ubitih živali za hrano pticam roparicam
j'ai mal à la gorge grlo me boli
avoir une gorge opulente, plantureuse imeti bujne prsi
j'ai le couteau à la gorge (figuré) nož mi je nastavljen na vrat
j'ai la gorge sèche imam suho grlo
avoir la gorge prise biti hripav
s'arrêter dans la gorge (beseda) obtičati v ustih (od začudenja)
arroser la gorge grlo zaliti, zvrniti ga kozarček, piti
couper la gorge à quelqu'un komu vrat prerezati, zaviti
s'entrecouper la gorge pobijati se med seboj
crier à pleine gorge, à gorge déployée vpiti na vse grlo, na ves glas, dreti se
faire des gorges chaudes glasno se smejati, norčevati se (de iz)
mettre le couteau, le poignard, le pistolet sur la gorge de quelqu'un komu nož, bo-dalo, pištolo na vrat nastaviti
prendre, saisir, tenir quelqu'un à, par la gorge za vrat zgrabiti, daviti koga, figuré uporabiti silo proti komu, prisiliti koga
la fumée me prend à la gorge dim me duši
rendre gorge bljuvati, bruhati, povračati; vrniti, kar je bilo nedovoljeno pridobljeno
faire rentrer à quelqu'un les paroles dans la gorge prisiliti koga, da prekliče svoje besede
cela m'est resté dans la gorge tega ne morem pozabiti, dopustiti
sauter à la gorge de quelqu'un komu za vrat skočiti
serrer la gorge (figuré) vrat zadrgniti
tendre la gorge vrat iztegniti, figuré ne nuditi odpora

govorjen [ê] (-a, -o) gesprochen
govorjena beseda das gesprochene Wort
govorjena vloga die Sprechrolle