Franja

mĭliārius 3 (milium) k prosu spadajoč, prosen, starejše jaglíčen: herba Plin. prosu škodljiva rastl. „vretenčasti bar“: Plin.; subst.

1. miliāria -ae, f (sc. avis) vrtni strnad, prosenica, vŕtnik (Emberiza hortulana Linn.), s prosom se prehranjujoča ptica: Varr.

2. miliārium -iī, n „prosenjak“, prosasta visoka in ozka posoda,
a) (prvotno) za prestrezanje iztisnjenega olivnega soka: Ca.
b) (pozneje) kot priprava za segrevanje vode v kopelih: Sen. ph., Paul., Pall.
c) kot kuhinjska posoda: argenteum Ulp., Aug.

ministeriālis -e (ministerium) k cesarski službi spadajoč: milites Cod. Th. cesarski vojaški sli, cesarski uradniki.

minusculārius 3 (minusculus) k malim stvarem spadajoč, majhen: aquaeductus Cod. I. ozek, res Cod. I. malovredna, neznatna; subst. minusculariī -ōrum, m (sc. exactores) zakupniki, posamezniki manjših davčnih postavk, manjši davčni zakupniki (naspr. glavni davčni zakupnik): Cod. Th., minuscularii (po nekaterih izdajah minutularii) vectigalium conductores Aug.

mitwirken an sodelovati, biti udeležen/soudeležen pri; (beitragen) prispevati k

monumentārius 3 (monumentum) spomeniški, k nagrobnemu spomeniku sodeč: ceraula Ap. pri mrliču trobeč.

mover [-ue-] premakniti, tresti; povzročiti, povod dati, priganjati k; ganiti; spodbuditi, pobudo dati

mover la cabeza zmajati z glavo
mover discordia povzročiti razprtijo
mover a compasión zbuditi usmiljenje
él lo hace mover todo on ima vse niti v rokah
moverse premikati se; nastati (spor)
moverse a piedad pustiti se ganiti
movible premakljiv, premičen, gibljiv; nestalen, vihrav

muezzin [mu:ézin] samostalnik
muezin, klicar k molitvi

mujèzin m (t. muezzin, ar.) mujezin, muslimanski klicar k molitvi

mukàdem m (t. mukaddem, ar.) dial. moški pas iz dragocene tkanine, kot prilastek k samostalniku "pojas": pak pripasa mukadem pojas; opasati se mukadem pojasom

multiplicātivus 3 (multiplicāre) k množenju sodeč, množeč: Boet.

muōvere^*

A) v. tr. (pres. muōvo)

1. premakniti, premikati; gibati:
muovere i piedi pog. hoditi, gibati se
muovere la testa prikimati, odkimati
muovere la coda mahati z repom
muovere i primi passi shoditi
non muovere un dito pren. ne migniti s prstom

2.
muovere una macchina pognati stroj
muovere una causa a qcn. koga tožiti
muovere un inganno nastaviti past
muovere guerra napovedati vojno, napasti koga
muovere un rimprovero pokarati, grajati

3. vzbuditi, vzbujati; ganiti; (indurre) pripraviti do, navesti k; odvrniti, odvračati od:
muovere il pianto, il riso, l'invidia, la paura, la compassione vzbuditi jok, smeh, zavist, strah, sočutje
una scena pietosa che avrebbe mosso anche le pietre mučen prizor, ob katerem bi se še kamen razjokal
non ho potuto muoverlo dal suo proposito nisem ga mogel odvrniti od njegove namere

4. šah napraviti potezo

B) v. intr.

1. kreniti; iti (proti):
la colonna muoveva verso il confine kolona je šla proti meji

2. začeti, začenjati; pren. izhajati

C) ➞ muōversi v. rifl. (pres. mi muōvo)

1. kreniti, premakniti se, gibati se; oditi (tudi pren.); stopiti v akcijo:
nessuno si muova! naj se nihče ne gane!

2. (darsi da fare) prizadevati si, truditi se

3. pren. upreti se

4. biti ganjen:
muoversi a pietà usmiliti se
muoversi a sdegno biti ogorčen

mysticus 3, adv. -ē (gr. μυστικός) k skrivnemu bogoslužju spadajoč, taj(nost)en, skriv(nost)en, mističen: Ambr., mystica sunt, quae locutus es Lact., Tert., Serv., vannus Iacchi V. Bakhovo rešetce, Bakhov pol (s skrivnostnim pomenom; uporabljali so ga pri elevzinskih misterijih), vitis Tib., sacra Dindymenes Mart., lampas Stat., verbum Amm.; subst.

1. mystica -ōrum, n bogoslužno orodje za misterije: Lamp.

2. Mysticus -ī, m Místik, naslov neke pantomimske igre: Plin.

nabjeđívati -bjèđujēm (ijek.), nabeđívati -bèđujēm (ek.)
1. po krivem obdolževati
2. prigovarjati komu k čemu

Nachführung, die, dovajanje; Technik auf usmerjanje k

nachstreben stremeti k; jemandem jemati si (koga) za zgled

nahelegen, nahe legen priporočiti, priporočati, sugerirati; na srce položiti; eine Antwort/Vermutung: napeljevati k

name² [néim] prehodni glagol
imenovati, nazivati, zvatti (after, from po)
omeniti po imenu, poklicati po imenu, našteti; imenovati, določiti (for za)
določiti (datum)
britanska angleščina, parlament posvariti, pozvati k redu

to name but one da omenim le enega
to be named after dobiti ime po kom
he is not to be named on the same day with me še zdaleč mi ni enak
to name the day določiti dan poroke
to name one's price (conditions) povedati svojo ceno (pogoje)

našaráfiti -šàrāfīm
1. naviti vijak
2. pritegniti k besedi, pogovoru: tad ga je našarafio njegov prijatelj

nātūrālis -e (nātūra)

1. k rojstvu sodeč, poroden
a) rojsten, roden: loca Col. rodila; subst. nātūrāle -is, n rodilo: Cels.; večinoma pl. nātūrālia -ium, n rodila (človeška in živalska): Cels., Iust. idr.
b) z rojstvom (s porodom) nastal = roden, pravi (naspr. adoptīvus): P. Scipio naturalis Pauli filius, adoptione Africani nepos L.
c) izvenzakonski, nezakonski (naspr. legitimus): pater, frater, soror Icti.

2. k naravi sodeč,
a) po naravi, po naravni poti nastal, naraven, priroden (naspr. fortuītus), samorasel, samoroden: mensis, dies, nox sunt naturalia, fortuita autem sacrificia, nuptiae Ci., n. situs (sc. Veiorum) L., n. saxum Col. samorasla, živa skala, aquae naturales Cael., naturalia lavacra calidiora Th. Prisc.
b) naraven, priroden = po naravi (po naravni poti) podeljen, prirojen, vrojen: n. bonitas N., naturali bono se defendere Ci., naturalem atque insitam in animis nostris inesse notionem Ci., neque naturali neque civili iure Ci. niti po naravnem niti po civilnem pravu, n. sensus Ambr.; naturale est alicui (z ut s cj.) rojena hiba (koga, komu) je, da: plerisque naturale, ut nictare non cessent Plin.; kot subst. n. α) = prirojena potreba: per simulationem naturalis cuiusdam urgentis Amm. češ da gre za zadovoljitev neke prirojene potrebe. β) = prirojen dar, nadarjenost, (prirojena) zmožnost, talent: si quid naturale forte non habeant Ci.
c) zakonom narave primeren (podrejen), naraven, priroden, naturen: mors Plin. naravna smrt; kot subst. n. pl.: naturalia anteponantur non naturalibus Ci. naravno naj se postavi nad nenaravno.
d) naraven, narave se tičoč, naravosloven, prirodosloven: quaestiones naturales Ci., historia naturalis Plin. naravoslovje, pars sapientiae naturalis Q. naravoslovje.
e) pravi, resničen (naspr. izmišljen): philosophi duos Ioves fecerunt, unum naturalem, alterum fabulosum Lact. — Od tod adv. nātūrāliter naravno, po naravi, prirodno: Plin., Q., euax verbum nihil significat, sed effutitum naturaliter est Varr., moles tenuis naturaliter obiecta C., alacritas naturaliter innata omnibus C. po naravi prirojena, nec vero umquam animus hominis naturaliter divinat Ci. sam po sebi, inter naturaliter dissimillimos crescebat odium Vell.

Naturapostel, der, prerok vrnitve k naravi