Franja

gôr prisl. în sus

gôra (-e) f

1. monte, montagna; vetta:
v daljavi so se videle gore in lontananza si vedevano i monti
iti, hoditi v gore andare per i monti, in montagna, essere un patito della montagna
strme, visoke gore montagne erte, scoscese, alte
pobočje, vrh gore il pendio, la cima del monte
velik ko gora alto come una montagna
geogr. ledena gora iceberg
(vzklik) križana gora! santo cielo!

2. nareč. vigneto in collina

3. bosco (di montagna)

4. pren. monte, mare, mucchio, flagello:
gora denarja un flagello di quattrini
imeti cele gore težav essere, trovarsi in un mare di guai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti za deveto goro sparire senza lasciar traccia
(v pravljicah) iti čez devet gora in devet voda andare lontano lontano, per mari e monti
naše gore list uno dei nostri, un connazionale
šalj. če noče gora k Mohamedu, mora Mohamed h gori se la montagna non vuole andare da Maometto, Maometto andrà alla montagna

górca (-e) f nareč. vigneto in collina

gorèč (-éča -e) adj.

A)

1. che arde, in fiamme, ardente; acceso; bruciante, che brucia:
goreča bakla torcia accesa
goreča hiša casa in fiamme
goreče poleno tizzone

2. pren. rosso intenso, rosso fiamma, fiammeggiante:
goreče rože rose rosse fiammeggianti

3. pren. acceso (in volto)

4. pren. (navdušen) ardente:
goreč privrženec sistema sostenitore ardente del sistema
goreč glasnik apostolo

5. (ki se pojavlja z veliko intenzivnostjo) ardente, vivo, intenso, frevido (desiderio, preghiera)

B) gorèč (v adv. rabi) ardendo, bruciando

gor|eti [é] (-im) zgoreti ogenj: brennen; in Brand stehen
goreti kot slama brennen wie Stroh
goreti od čustveno: entbrennen in (jeze in Zorn, ljubezni do nje in Liebe für sie/zu ihr); entbrannt sein von (poželenja von Begierde)
figurativno goreti pod nogami heiß unter den Füßen sein

gorjánsko adv. alla montanara; pejor. in modo villano, rozzamente

gost|ovati (-ujem) gastieren, in einer Gastrolle auftreten; šport auswärts spielen

gostováti (-újem) imperf.

1. essere in tournée:
včeraj so gostovali na igrišču v Domžalah avstrijski reprezentanti ieri si è esibita sul campo di Domžale la squadra (ospite) austriaca

2. essere (temporaneamente) ospitato:
učiteljišče gostuje v gimnaziji l'istituto magistrale è temporaneamente ospitato nell'edificio del liceo

3. essere ospite

gostováti -újem nedov. a fi în turneu

gotizírati (-am) imperf., perf. arhit. rifare, ristrutturare in gotico

gotòv (-óva -o)

A) adj.

1. fatto, finito; approntato, pronto:
knjiga bo kmalu gotova il libro sarà pubblicato tra poco
obleka še ni gotova il vestito non è ancora finito, pronto
večerja je gotova la cena è pronta, è in tavola
gost. jedi po naročilu in gotove jedi piatti su ordinazione e piatti del giorno
biti s čim gotov aver finito qcs., sbrigare qcs.
z zidanjem hiše bom kmalu gotov la casa è bell'e finita
pri zdravniku sem bil hitro gotov dal medico mi sono sbrigato presto
pojdimo, smo že gotovi su andiamo, siamo già pronti

2. sicuro, certo:
rešiti koga gotove smrti salvare qcn. da morte sicura
letnica ni čisto gotova la data, l'anno non è del tutto certo
biti gotov česa essere certo di qcs.

3. (prepričan, zamozavesten, odločen) convinto, sicuro, certo, deciso:
ljudem je všeč njegov gotovi nastop alla gente piace il suo fare deciso
glas ji je bil čedalje manj gotov la sua voce era sempre più insicura

4. (v gotovini) in contanti:
gotov denar contanti
gotovo plačilo pagamento in contanti

5. (neki, nekateri) certo, dato:
o gotovih stvareh je bolje molčati di certe cose è meglio non parlare

B) gotóvi (-a -o) m, f, n
priti na gotovo venire a cose bell'e fatte
o čem ne vedeti nič gotovega di qcs. non sapere niente di sicuro

gotovína ready money; cash; (v blagajni) cash in hand, pogovorno the ready

v gotovíni in cash, cash down
za gotovíno for (prompt) cash
cena za gotovíno cash price
plačilo v gotovíni payment in cash, cash payment
plačati v gotovíni to pay (in) cash, to pay cash down, to pay on the nail
imam malo gotovíne I am short of cash
nimam gotovíne I have no ready money
manjka mi gotovíne I am short of cash
prodati za gotovíno to sell for cash

gotovínski (-a -o) adj. di denaro contante, in contanti:
gotovinsko izplačilo pagamento in contanti
gotovinski ček assegno pagabile in contanti

govori|ti (-m) reči sprechen, reden

1. za človekovo zmožnost: sprechen; neki jezik: eine Sprache sprechen
govoriti špansko/nemško/slovensko/angleško … Spanisch/Deutsch/Slowenisch/Englisch sprechen
zatikaje/slabo govoriti (lomiti) kak jezik: radebrechen (Deutsch/Slowenisch radebrechen)
figurativno govoriti isti jezik die gleiche Sprache sprechen
figurativno govoriti drug jezik eine andere Sprache sprechen
govoriti tri jezike dreisprachig sein
ki ne govori istega jezika anderssprachig
kdor govori nemško/slovensko, kjer se govori nemško/slovensko deutschsprachig/slowenischsprachig

2. -sprechen, -reden (brez prekinitve durchsprechen, naprej weitersprechen, weiterreden, proti sprechen gegen, dagegensprechen, iz srca aus der Seele sprechen)

3. (govoriti brez konca in kraja, neumnosti ipd.) reden, -reden (govoriti tja v en dan daherreden, drauflosreden, dahinreden, zmedeno irrereden, drug čez drugega [durcheinanderreden] durcheinander reden, drug mimo drugega aneinander vorbeireden)
govoriti kot dež ohne Punkt und Komma reden

4.
glasno govoriti laut sprechen/reden, poltern
medeno govoriti Honig reden
govoriti s prenarejenim glasom die Stimme verstellen
govoriti v strokovnem žargonu/samo o strokovnih rečeh fachsimpeln
govoriti z visokim glasom/falzetom piepsen
jecljaje/zatikajoče govoriti stammeln
hripavo govoriti krächzen
nejasno govoriti kot pijanec: lallen
slabo/bogokletno govoriti lästern
sladko govoriti flöten
govoriti neumnosti (hecati se) blödeln
na široko govoriti o čem sich verbreiten über (etwas)
govoriti resnico die Wahrheit sagen

5. z naglasom: saškim, berlinskim …: sächseln, berlinern
govoriti z judovskim naglasom jüdeln

6. kaj komu (jemandem etwas) sagen, prepričevalno: einreden auf (jemanden), zoprno: (jemandem mit etwas) in den Ohren liegen

7.
začeti govoriti zu sprechen/reden anfangen, losreden
o neki temi: zu sprechen kommen auf
pustiti govoriti sprechen lassen
|
govoriti o sprechen/reden über, sprechen/reden von
govoriti o vsem mogočem (in nemogočem) vom Hundertsten ins Tausendste kommen
slabo govoriti o [schlechtmachen] schlecht machen (jemanden/etwas), schlecht zu sprechen sein auf (jemanden/etwas)
ne govoriti o čem (etwas) totschweigen
govoriti proti dagegensprechen
govoriti v prid česa sprechen für, teze: (eine These) erhärten
govoriti v veter figurativno in die Luft reden, in den Wind reden
govoriti z/s sprechen mit (jemandem)
govoriti za sprechen für, dafürsprechen
kar govori za das Pro
kar govori proti das Kontra
|
figurativno tebi je lahko govoriti du hast leicht reden
da ne govorimo o … um von … gar nicht zu reden/sprechen
govori se o … es wird gesprochen über …
govori se, da es heißt, [daß] dass …
govori se, da je bolan er soll (krank) sein
veliko se govori o X X ist [vielbesprochen] viel besprochen, X ist Stadtgespräch
figurativno pustiti, naj govori orožje die Waffen sprechen lassen
tako se z mano ne govori so spricht man nicht mit mir, so lasse ich mir nicht kommen

gozdênje (-a) n

1. l'incuneare

2. alp. (gvozdenje) arrampicata in opposizione

gozdíti (-ím) imperf.

1. mettere un cuneo

2. alp. (gvozditi) arrampicarsi in opposizione

góženje (-a) n alp. arrampicata in opposizione

gradbínec (delavec) construction worker; worker in the building trade

grámski (-a -o) adj. di, del grammo; a, in grammi

granulíran (-a -o) adj. granulato, in granuli