Franja

pločevína (-e) f lamiera, latta:
obdelovati, pocinkati pločevino lavorare, zincare la lamiera
aluminijasta, bakrena, cinkova pločevina lamiera di alluminio, di rame, di zinco
pren. ceste so bile zatrpane s pločevino le strade erano intasate dalle auto
metal. dekapirati, galvanizirati, lamelirati pločevino decapare, galvanizzare, laminare la lamiera
bela, črna pločevina lamiera zincata, lamiera nera
valovita pločevina lamiera ondulata

pločevína lámina f metálica; plancha f chapa f

bela pločevina hojalata f, hoja f de lata
valjana pločevina chapa laminada
valovita pločevina plancha ondulada
železna, jeklena pločevina chapa de hierro, de acero

podlásica zoologija belette ženski spol

bela podlasica furet moški spol

posóda (-e) f

1. vaso contenitore, recipiente:
aluminijasta, lončena, pločevinasta, steklena posoda recipiente di alluminio, di terracotta, di latta, di vetro

2. vasellame, stoviglie, pentolame:
kuhinjska, namizna posoda vasellame da cucina, da tavola
detergent za pomivanje posode detersivo per stoviglie
stroj za pomivanje posode lavastoviglie
bela, črna posoda vasellame di porcellana, di acciaio; stoviglie di acciaio, pentolame in acciaio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nočna posoda orinale; pog. pitale; vaso da notte
gosp. posoda za nastrgan sir formaggiera
med., teh. posoda za prekuhavanje bollitore
posoda za sadje fruttiera, portafrutta
posoda za žerjavico braciere
teh. ekspanzijska posoda vaso di espansione
arheol. etruščanska posoda bucchero etrusco; vaso etrusco
ležalna posoda vaso vinario
gosp. nepregorna posoda pirofila, teglia pirofila, tegame pirofilo
fiz. vezna posoda vaso comunicante
fiz. Dewarjeva posoda vaso di Deward
rel. posoda z blagoslovljeno vodo secchiello (dell'acqua benedetta)
posoda za kadilo portaincenso
gosp. posoda s keksi biscottiera
posoda za gorčico senapiera
posoda za predjedi antipastiera
posoda za sladice portadolci

Pracht, die, (-, ohne Plural) sijaj, razkošje; in aller Pracht v vsem sijaju; weiße Pracht bela opojnost (sneg); eine (wahre) Pracht sein biti čudovit

pritlikavk|a² ženski spol (-e …) astronomija der Zwergstern
astronomija bela pritlikavka Weißer Zwerg

prst⁴ ženski spol (-i …)
bela prst (kamenina) das Steingut

pȑten -a -o
1. prten, hodničen, hoden: -o platno; -a košulja
2. slab: hej, starosti, prteno oružje
3. -a uš, vaš bela uš; -i put dial. steza, ki drži čez polja, skozi gozdove

ptičji klej moški spol rastlinstvo, botanika (bela omela) die Mistel

ptičji lim moški spol rastlinstvo, botanika (bela omela) die Mistel

pūrus 3, adv. -ē, starejše pūriter (prim. skr. pávatē in punā́ti (on) čisti, pūtaḥ čist, pū́tiḥ čiščenje, pavitár- čistilec, gr. πῦρ = got. fōn (z gen. funins) = fūir in fiur = nem. Feuer ogenj, stvnem. fowen čistiti, vejati žito, lat. pūrgō = pūr-igō, putus, putō, piūs)

I.

1. čist, očiščen, snažen, čeden: aedes Pl., manus Tib., unda V., aqua H., fons Pr., lympha Sil., humus Ci. očiščena, solum Cu., hasta Stat. neomadeževana (s krvjo), vitrum Mart., aurum Plin. očiščeno, brez primesi (žlindre, trosk), hostiae Plin. čiste, purissima mella V., pure eluere vasa Pl., pure lauta corpora L., puriter transfundere aquam in alterum dolium Ca., puriter lavit dentes Cat., quam (sc. corporis partem) purius oscularetur Sen. ph., quam mundissime purissimeque fiat Ca.

2. čist = svetel, jasen, veder: aëre purior ignis O., aër (naspr. crassus) Ci., sol H., nox V., dies Cl., dies purissimus Plin. iun., purior spiritus (zrak) Front., purissima aetheris pons Ci., purius splendere V., H.; subst. n.: per purum V. skozi čisti zrak, per purum tonantes egit equos H. čez jasno nebo.

3. metaf. čist = brez kakega dodatka, gol, prost, nespremenjen: hasta goli držaj, golo ratišče (brez železne osti) kot znak (gr. σκῆπτρον)
a) vladarjev in svečenikov: V., Pr.
b) kot častna nagrada zaslužnim vojakom: Suet., genae Sen. tr. brez brade, ceterum argentum purum, duo pocula cum emblemate Ci. brez reliefne podobe, gladka (srebrnina); tako tudi corona Vitr. ali lanx pura Icti. (naspr. caelata), parma V. prosta, neokrašena, brez znakov (naspr. picta), vestis V. ali toga Ph., Plin. brez škrlatnega obšiva = bela, membranae, chartae Icti. nepopisan(e) (naspr. scriptae), vasa Col. nezasmoljeno posodje, locus L. ali ager O. ali campus V., L. neobdelan(o), nezasajen(o), odprt(o), purus ab arboribus campus O. brez dreves, puri aliquid ab humano cultu soli L. nekaj neobdelanega sveta brez človeških bivališč; tudi gol = čist, nemešan, prvoten, enostaven, preprost, naraven, pristen, sam po sebi: nardum Tib., unus purusque ignis Lucr., esse utramque sibi per se puramque necesse est Lucr., quae invideant pure apparere tibi rem H. gola, brez odeje (pregrinjala); subst. pūrum -ī, n čisti dobiček: quid possit ad dominos puri … pervenire Ci.

4. akt. = čisteč: sulfur Tib. —

II. pren.

1. čist = jasen: fides (prepričanje) Gell. (naspr. turbida nejasno).

2. čist = brezmadežen, neomadeževan, neoskrunjen, nedolžen, brez krivde, pošten, svet: purus aetherius sensus V., castus animus purusque Ci., animus purus et integer Ci., animam puram conservare Ci., pura mens Ci., vitā et pectore puro H., consulem purum piumque deis visum L., estne quisquam, qui tibi purior esse videatur Ci., purum corpus Plin. iun., manus H., V., Suet. idr., purum piumque duellum Formula vetus ap. L. pravična in poštena, purae noctes (naspr. spurcae noctes) Pl., dies Isidis Pr., pure et caste deos venerari Ci., pure acta vita Ci., puriter vitam agere Cat., pure a matronis sacrificatur L., mens ab omni labe pura Sen. ph.; s samim abl.: forum caede purum Ci., purum vitio cor H.; pesn. z gen.: sceleris purus H. (prim. gr. καϑαρόρτινος).

3. kot relig. t.t.
a) = profanus neposvečen, nesvet, posveten, profán: Icti., domus ab ista suspicione religionis tam vacua atque pura Ci.
b) od ljudi in živali neoskrunjen, neomadeževan, nepohojen: locus L. (naspr. locus detestabilis).
c) z opravljenim pogrebom očiščen, žalovanja oproščen (prost): familia Ci., exspectat puros pinea taeda dies O. nežalovalne, vesele; pesn. act. očiščujoč (v verskem, nabožnem pomenu), greh oproščujoč (oproščajoč): arbor (= smreka) O.

4. (o jeziku)
a) čist, nepopačen, nespakedran, brez napak(e): pura et incorrupta consuetudo (naspr. vitiosa et corrupta consuetudo) Ci., tersior et purus magis Horatius (naspr. fluit lutulentus Lucilius) Q. čist = slehernemu razumljivejši (umevnejši), pure et emendate loqui Ci., purissime loqui Gell.
b) (kot ret. t.t.) preprost, brez okrasja (lepotičja), neumeten, neizumetničen: Gell., oratio Ter., dicendi genus Ci., historia Ci., sermo C. fr., Q., Plin. iun., quid pure tranquillet H. naravnost, dočista.

5. (kot jur. t.t.) čist, brezpridržkoven (brez pridržka), brezzadržkoven (brez zadržka), brezugovoren (brez ugovora), brezpogojen: iudicium Ci., causa, libertas Icti., pure stipulari Icti., deberi sive pure sive in diem sive sub condicione Icti.

Opomba: Star. superl. pūrimĕ: [purime tetinero pu]rissime tenuer[o] P. F.

Rabe, der, (-n, -n) krokar, Tierkunde vran; schwarz wie ein Rabe vranje črn; ein weißer Rabe figurativ bela vrana; stehlen wie ein Rabe krasti kot sraka

rajčic|a ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija der Paradiesvogel (bela Weißer, modra Blauer, rdeča Roter, rumena Gelber, velika Großer)
bleščeča rajčica Schillerparadiesvogel
iglasta rajčica Strahlenparadiesvogel
kraljeva rajčica Königsparadiesvogel
prava rajčica Echter Paradiesvogel
rajska sraka Astrapia: die Paradies-Elster
rumeno-črna rajčica Gelbschwarzer Paradiesvogel
rajčica srpokljunka der Sichelschnabel
dolgorepa srpokljunka der Langschwanzsichelschnabel
rajčica srporepka der Sichelschwanz
ščitasta rajčica der Reifelvogel
trobentasta rajčica Trompetenparadiesvogel
vranja rajčica Rabenparadiesvogel
žametna rajčica Samtparadiesvogel

ras|a¹ ženski spol (-e …)

1. die Rasse
bela rasa weiße Rasse
črna rasa schwarze Rasse
rumena rasa gelbe Rasse
mešanje/mešanica ras die Rassenmischung

2. pri živalih ➞ → pasma

rása race ženski spol

bela (črna, rumena) rasa race blanche (noire, jaune)
križanje ras croisement moški spol entre races
mešana rasa race mélangée (ali mixte, hybride)

rása (-e) f

1. razza:
bela, rumena, črna rasa razza bianca, gialla, nera
mešanje ras mescolanza di razze

2. zool. razza

3. razza; stirpe, schiatta; generazione

rása raza f

bela (črna, rumena) rasa raza blanca (negra, amarilla)
mešanje ras mezcla f de razas

raza ženski spol rod, pleme, rasa; izvor, pokolenje

raza amarilla (blanca, negra) rumena (bela, črna) rasa

razza¹ f

1. pleme; pasma:
razze bovine, equine goveje, konjske pasme
animali da razza plemenske živali
di razza, di pura razza čistokrven, rasen
cavallo di razza čistokrven konj
atleta, musicista, scrittore di razza pren. odličen športnik, glasbenik, pisatelj
fare razza razmnožiti, razmnoževati se
fare razza a sé pren. držati se zase, ne iskati družbe

2. rasa:
razza bianca, gialla, nera bela, rumena, črna rasa

3. rod:
razza umana človeški rod
razza di vipere slabš. hudobnež, zahrbtnež

4. vrsta:
ortaggi di varie razze raznovrstne povrtnine
che razza di discorsi stai facendo? kaj neki tveziš? kaj govoriš?
non voglio aver a che fare con quella razza di cretino nočem imeti opravka s tistim težkim bedakom

rédek rare ; (lasje) clair, rare, clairsemé, peu fourni ; (juha, omaka) clair , familiarno de la lavasse ; (kava) léger ; (zrak) rare, raréfié ; (izreden) extraordinaire

zelo redek très rare, familiarno rarissime
redko ga vidim je le vois rarement, je ne le vois que très peu
po redkem se zgodi, da il arrive rarement que (+ subjunktiv)
ti si redek ko bela vrana (familiarno) tu es rare comme les beaux jours