Franja

Zadetki iskanja

  • akumulátor (-ja) m

    1. elektr. accumulatore elettrico:
    svinčev akumulator accumulatore elettrico al piombo

    2. teh. (zbiralnik) accumulatore:
    toplotni akumulator accumulatore termico
  • alacritās -ātis, f (alacer)

    1. živahnost, ognjevitost, vnema, vesela srčnost, pripravljenost z veseljem kaj storiti: egregia animi al. Ci. ep., quae alacritas civitatis fuit! Ci., ingens assensus alacritasque cuncta approbantium fuit L., illam animorum alacritatem continere Cu., alacritas studiumque pugnandi C. ognjevita bojevitost, al. scribendi Ci. ep., al. ad litigandum Ci. ep. prepirljivost, canum al. in venando Ci.

    2. bodrost, veselost, radost, prešernost, razposajenost: inanis alacritas, id est laetitia gestiens Ci., quantam mihi alacritatem concursus populi afferret Ci., alacritas secuta finem orationis T.; al. perfecti operis (objektni gen.) L. zaradi...
  • alba ženski spol zora, zarja, jutranji svit, svitanje; jutranji zvon

    al alba, al rayar (ali romper) el alba ob (jutranjem) svitu, ko napoči dan
    estar entre dos albas biti pijan
  • albedrío moški spol (prosta) volja; samovolja

    libre albedrío svobodna volja
    al albedrío prostovoljno
    a mi albedrío po moji mili volji
  • alcance moški spol zasledovanje; doseg, domet, dogled; območje, področje; primanjkljaj, deficit; stanje blagajne; brzi sel; zadnje časopisno poročilo

    dar alcance a algn dohiteti koga; zasačiti, zalotiti
    al alcance (de todo el mundo) (vsakemu) dostopen
    poner al alcance de dostopno napraviti
    alcances pl sposobnost, nadarjenost, talent
    ir a (ali en) los alcances de u/c nameravati nekaj doseči
    irle (ali andarle) a uno a los alcance komu za petami slediti, vohuniti za kom
  • Ālēctō (Āllēctō) nom. in acc., f (Ἀλ[λ] ῃκτοῦς) Alekto (gen. -te), ena izmed treh Furij: V.
  • āles -itis (āla in it od glag. ire; ales torej = „krilohodec“)

    I. kot adj.

    1. krilat: ales avis Ci. (Arat.) o ozvezdju, angues alites Pac. ap. Ci., illo Pacuviano invehens alitum anguium curru Ci., ales serpens H., al. currus Sen. tr. voz, ki ga vlečejo krilati zmaji, deus ales (= Mercurius) O., Stat., al. Auster (kot bog vetra) V., al. Aëllo O., al. Pegasus H. = equus ales O., puer ales H. krilati deček = Amor, Fama ales Ci.

    2. pesn. pren. hiter, uren, bežen: passu volat alite virgo O., alite plantā Sil., ales plumbum Sil., al. imago Sil. bežna sanjska podoba, arundo (puščica) Prud., velocitas Amm. zelo velika, silna.

    II. kot subst. āles -itis, f, le pri pesnikih tudi m

    1. (velika) ptica, ptič (ponavadi le pesn. in v poklas. prozi): Varr., Lucr., Mart., Iovis ales V., O. orel, al. Iunonia O. pav, Palladis al. O. sova, nec Tityi iecur relinquit ales H. jastreb, Phoebēius al. O. krokar, Daulias al. O. slavec, al. sacer V. = ἱέραξ, kragulj (preroška ptica), Chaonis al. O. ali al. exterrita V. ali al. Cythereïa Sil. golob, Phasidis al. Stat. fazan, al. imitatrix O. papiga, cristatus al. ali lucis praenuntius ales O. petelin, vasta al. Cl. noj, Caystrius al. O. ali canorus albus al. H. labod pevec, prim.: album mutor in alitem H., od tod pren.: Varius Maeonii carminis ales H. pevec s Homerjevim poletom; alites matutinae Pr., alites villaticae Plin. prihišna perjad, cuculus ales temporaria Plin. ptica selivka.

    2. (v avgurskem jeziku) preroška ptica (alites so naznanjale prihodnost z letom, oscines s svojim petjem): L. idr., huc tum illuc volent alites, tum a dextra tum a sinistra parte canant oscines Ci., aves quaedam et alites et oscines, ut nostri augures appellant, rerum augurandarum causā esse natas putamus Ci.; od tod

    3. met. (preroško) znamenje, predznamenje: bonā ali secundā alite H., Cat., malā ali lugubri alite H., potiore alite H.

    4. (o krilatih božanstvih in drugih mitoloških bitjih) krilatec: Tegeaticus al. ali impiger al. Stat. ali Cyllenius al. Cl. = Mercurius, aureus al. Stat. = Perseus.

    Opomba: Abl. sg. adj. -e, pesn. -ī, abl. sg. subst. -e, gen. pl. alitum, pesn. v raztegnjeni, po u-jevski sklanjatvi narejeni obliki ālituum: V., Lucr., Stat.; neutr. pl. ni.
  • Aleuās -ae, m (Ἀλευάς) Aleva, gr. moško ime.

    1. Heraklejev potomec, tiran v Larisi: Larissaeus Al. O., sanguis Aleuae O. = Tesalec Skopa (Scopas).

    2. neki bronar: Plin.
  • Alexander -drī, m (Ἀλέξανδρος) Aleksander, gr. moško ime. Posebno znani so:

    1. Priamov sin Paris, ki so mu baje dali to ime kot častni priimek, ker je branil pred roparji (ἀλέξανδρος = „ki brani može“) in ščitil pastirje: Ci. idr.; kot naslov Enijeve igre: Varr.

    2. ferski tiran od l. 370 do 357, umorila ga je žena Teba: Ci., N.

    3. Aleksander I., mološki kralj v Epiru, brat Olimpiade, žene mak. kralja Filipa, matere Aleksandra Vel. Ko se je bojeval v Italiji, je bil l. 326 poražen pri Pandoziji, kjer je po izdaji Lukancev v reki Aherontu tudi umrl: L., Iust.

    4. Aleksander III. (Magnus Veliki), sin mak. kralja Filipa II., roj. l. 356, umrl l. 323, mak. kralj od l. 336: Ci., N., L. idr., urbs Alexandri O. = Alexandria (Magna). Po Aleksandru Vel., ki jih je ustanovil, se je imenovalo več mest Alexandrīa, star. Alexandrēa -ae, f (Ἀλεξάνδρεια) Aleksandrija, Aleksandreja, poseb.:
    a) Al. Trōas Trojanska Aleksandrija na trojanski obali: Ci., L., Plin.
    b) Alexandria (Magna Velika Aleksandrija) v Egiptu ob izlivu najzahodnejšega Nilovega rokava, ustanovljena l. 332 (še zdaj Aleksandrija): Varr., Ci., C., N., H., Cu. idr.
    c) Alexandria ad Caucasum Aleksandrija ob Kavkazu (med Adriano, Indijo in Baktrijo): Cu., Plin.
    č) Aleksandrija v sirski Pieriji med Isom in Antiohijo: Plin.
    d) Al. Ariōn (= Aleksandrija v deželi Arijev) Arijska Aleksandrija ob reki Ariju: Plin., Amm.
    e) Aleksandrija v Arahoziji, imenovana tudi Alexandropolis (Plin.) Aleksandropol: Amm.
    f) Aleksandrija ob stoku rek Acezina (Acesines) in Inda (Indus): Cu.
    g) Al. ultima (Ἀλ. ἐσχάτη) Najskrajnejša Aleksandrija ob Jaksartu v Sogdijani, najskrajnejša mestna naselbina, ki jo je ustanovil Aleksander Vel.: Cu., Plin., Amm. Od tod adj. Alexandrēus 3 (Ἀλεξάνδρειος) aleksandrijski, aleksandrinski, iz (egipt.) Aleksandrije: Ci. ep. Alexandriānus 3 Aleksandrov: purpura, ficus Lamp. Alexandrīnus 3
    a) Aleksandrov = Aleksandra Severa, rim. cesarja: basilica, opus Lamp., sagittarii Lamp. Aleksandru vdani.
    b) aleksandrijski, α) = iz Trojske Aleksandrije: laurus Plin. β) = iz egipt. Aleksandrije: rex Ci. egipt. kralj (Ptolemaeus Auletes), testes Ci., legati Ci., L., bellum Ci. ep. Cezarjeva vojna v Egiptu po farzalski bitki, vita et licentia C. razuzdano življenje (kakršno je bilo v egipt. Aleksandriji običajno), pueri Petr. ali deliciae Q. aleksandrijski ali egipč. sužnji, torej črni sužnji, ki so služili rim. nečimrnosti, panis Plin., navis Sen. ph., Suet. ladja egipč. trgovskega brodovja, ki ga je ustanovil ces. Avgust, marmora Sen. ph., columbae, cucurbitae Col., sinapi Plin.; subst. Alexandrīnus -ī, m Aleksandrijec: Aug., nav. pl. Alexandrīnī -ōrum, m Aleksandrijci, preb. egipt. Aleksandrije: Ci., C. idr.
  • Āllia, pravilneje Ālia, -ae, f Alija, levi pritok reke Tibere; tu so dne 18. VII. 390 Galci porazili Rimljane: L., V., O. idr. Od tod adj. Āl(l)iēnsis -e alijski, ob Aliji: pugna Ci. ep., clades L., T., dies Varr., L., Suet. 18. dan julija, v koledarju zaznamovan kot nesrečen dan (dies nefastus).
  • āliātus (ālliātus) 3 (āl[l]ium) očesnan: moretarium Don.; (o osebah) s česnom hranjen, česnojedec = revež: Pl.
  • alibī, adv. (alis in ibi)

    1. (kje) drugje, drugod: hic segetes, illic veniunt felicius uvae, arborei fetus alibi virescunt V., al. habitare Pl., L., rarum al. animal Cu., nec al. V., nusquam al., nec usquam al. Ci., al. gentium et civitatium Ap.; evolgato imperii arcano posse principem al. quam Romae fieri T.; pogosto non alibi quam Q. ali nusquam alibi quam L. nikjer drugod razen, nec alibi quam Suet. in nikjer drugod razen, ne alibi quam Col., T. da ne nikjer drugje kakor. Distributivno: exercitus trifariam dissipatus, alibi primum, alibi postremum agmen, alibi impedimenta L. tu, tam drugod, alibi atque alibi Plin. zdaj tu, zdaj tam, celo alibi — deinde Cu. ponekod — drugod; alternativno: aliter alibi Ci. ali alibi aliter L. tu tako — tam drugače, alius alibi S., L., Lucr. = alius alibi gentium Ap. ta tu — oni tam, eden tako, drugi drugače; occ. drugod = na kakem drugem mestu kakega spisa ali stavka: Cels., Q.

    2. pren.
    a) v čem drugem, v drugih rečeh (primerih, odnosih): Kom., Ci., Cels., nolle se alibi quam in innocentia spem habere L.
    b) (o osebah) pri kom drugem, pri kakem drugem pisatelju: apud auctores discrepat: alibi decem milia peditum..., alibi parte plus dimidia rem auctam invenio L. pri enem — pri drugem.
    c) = aliōquī, sicer: Cu., Plin.
  • alicubĭ, adv. (aliquis in ubō) nekje, nekod: Ter., Petr., Q., Suet., Dig., mallem, si te crassi agri delectabant, hic alicubi in Crustumerio... paravisses (praedia) Ci.; al. — al. — al. Sen. ph. zdaj — zdaj — zdaj.
  • alicunde, adv. (aliquis in unde)

    1. od nekod: Ter., Lucr., vis est, quae decedere nos al. cogit Ci., non quaesivit procul al., sed proximum Ci.

    2. pren. od (ne)koga, od (ne)česa, v (ne)čem: Pl., Ter., non quo al. audieris Ci. ep., si quis error al. exstitit Ci.
  • aliēnātiō -ōnis, f (aliēnāre) „odtujitev“ =

    1. oddaja ali prodaja kake reči drugemu: Sen. ph., Icti.; sacrorum al. Ci. oddaja rodovnih svetinj (sacra gentilicia) kakemu drugemu rodu = prenos rodovnih svetinj na drug rod; tudi oddajna pravica: alienationem nummorum (peculii) non habere Ulp. (Dig.) ne imeti pravice odda(ja)ti...

    2. pren.
    a) odtujenje duha = odpad, razdor, sovraštvo, odpor: repentina L., exercitūs C., patrui T., non statim (amicitiae) alienatio disiunctioque faciunda est Ci. (prijateljstvo) se ne sme takoj razdreti in razdružiti; z a(b): tua a me alienatio Ci.; z in: praecipua in (do) Vitellium alienatio per Illyricos exercitus T.
    b) medic. α) alienatio mentis odsotnost duha, nezavest: Cels., Plin., Dig., alienationem mentis simulans T. (Annal. VI, 24, dvoumen zapis) blaznost; brez gen. mentis: Sen. ph.; z gen. causae: effrenati pectoris al., ebrietatis al. Arn. β) odmiranje, slabljenje udov: Cael.

    3. (v pozni lat.) premena, menjava: frequens al. capitis Cael. pogostna menjava lege glave.
  • aliēnigena -ae, m (aliēnus in *genere = gīgnere) v tujini rojen, inozemski, tuj, zunanji: alienigenarum hominum studiis Ci., suos deos... aut alienigenas colere Ci., hostis al. L., hostes al. Ci., libentius alienigenis quam domesticis testibus uti Ci., homo longinquus et alienigena Ci., neque vino alienigenā, sed patriae usurus Gell. (prim. vinum indigena Plin.); kot subst. masc. = inozemec, tujec: si ipse alienigena (kot tujec) imperii potiretur N., quid alienigenae de vobis loqui soleant Ci., nos alienigenae et externi Cu.
  • aliōversus, adv. (aliō in vertere) = aliōrsus, v drugem smislu, drugače: al. deos interpretantur Lact.
  • aliōvorsum, adv. (aliō in vortere = vertere) =aliōrsum, v drugem smislu, drugače: ego istuc... al. dixeram, non istuc, quod tu insimulas Pl.
  • aliquamdiū, adv. (prim. aliquam)

    1. časovno: nekaj časa, nekoliko časa, tudi = precej dolgo (časa): ubi al. certatum S., tantus pudor fuit, ut al. nihil responderet Ci., Aristum Athenis audivit al. Ci.; aliquamdiu deinde C. idr., aliquamdiu posten C., aliquamdiu postremo ali tandem L., aliquamdiu donec Suet.

    2. pren. krajevno: neko razdaljo, nekoliko poti, kos poti: Rhodanus al. Gallias dirimit Mel.
  • aliquandō (aliquandŏ) adv. (prim. alis)

    1. kdaj = nekdaj, nekoč (in to v vseh treh časih): si forte al. Ter., erit illud profecto tempus et inlucescet al. ille dies Ci., aut quisquam nostri misereri potest, qui al. vobis hostis fuerit? S., creditum est al. Sardis Ci., de rationibus... vult diiudicari; sero, vero al. tamen Ci., plerumque revertuntur, ubi pastae sunt al. Ci.; pri adj.: al. amicus Ci.

    2. occ. vendar kdaj, vendar že, (naposled) vendarle (pogosto okrepljeno s tandem): al. osculando melius est... pausam fieri Pl., sermonem alio transferamus et nostro more al. non rhetorico, loquamur Ci., pulsus tandem al. (Mithridates) Ci.; posebno pogosto v velelnih in želelnih stavkih: egredere al. ex urbe Ci., audite, quaeso, iudices, et al. miseremini sociorum Ci., utinam... al. aut apud vos aut apud deos inmortalīs rerum humanarum cura oriatur S.

    3. včasih, nekolikokrat: nulla est civitas, quae non et improbos cives aliquando et imperitam multitudinem semper habeat L., Lentuli poenā compressus convertit se aliquando ad timorem, numquam ad sanitatem Ci., Macedones Eumenem al. sibi anteponi indigne ferebant N.; aliquando — aliquando (— aliquando) Sen. ph., Plin., Q. včasih — včasih (—ōvčasih) = zdaj — zdaj (— zdaj), aliquando — aliquando — nonnumquam Sen. ph., Q., saepe — aliquando Suet., aliquando — saepius Plin., T., aliquando — nec — saepius nonnumquam Q.

    4. prost. = aliquamdiu: Ter.