Franja

triomphe [trijɔ̃f]

1. masculin triumf, zmagoslavje, zmaga, sijajen uspeh; zmagoslaven sprevod

arc masculin de triomphe slavolok zmage
cri masculin de triomphe krik, klic zmagoslavja
faire un triomphe à quelqu'un priredrti ovacije komu
porter quelqu'un en triomphe koga nositi na ramenih in mu vzklikati

2. féminin (stara) igra s kartami

trizna ž trizna, viteška igra u čast poginulog junaka kod Starih Slavena, Slovena

Trōs, Trōis, m (Τρώς) Trojánec, Trójec: V.; nav. pl. Trōēs -um, m (Τρῶες) Trojánci, Trójci, preb. mesta Troja: O., V.; pesn. v sg. Trōs = Trós (Trój), eponimni heroj mesta Troja in Trojcev (Trojancev), Dardanov vnuk, Erihtonijev sin (Erychthonius): O., V. — Od tod

I. adj.

1. Trōïus 3 (Τρώϊος) trojánski, trójski: Aeneas V.; subst. Trōia -ae, f (Τροία) mesto Trója, in sicer
a) Homerjeva Troja v Mali Aziji: L., O., V., Mel.
b) italska Troja pri Lavrentu, ki jo je ustanovil Enej: V., L.
c) epirska Troja, ki jo je ustanovil Helen: O., V.
d) meton. trojánska (trójska) igra, neka dirka s konji, v kateri so se pogosto spoprijeli rimski dečki viteškega rodu: V. (Aen. 5, 596—602), Troiae ludicrum T., Troiae ludus ali lusus Suet., spectaculi Troiae imago Eutr., Troiae decursio Suet.

2. Trōicus 3 (Τρωϊκός) trojánski, trójski: tempora Ci., bellum Ci. ep., O., N., Vell., Aus., Vesta O. ali ignis Stat. iz Troje prineseni sveti ogenj v Vestinem svetišču.

3. Trōiānus 3 trojánski, trójski, iz Troje izhajajoč ali izvirajoč: urbs V., Lact., moenia O., tempora O., H., Iust., iudex (= Paris) H., bellum H., O., Iust., pago inde Troiano nomen est L., ludi Suet. trojska igra (gl. zgoraj 1. d), porcus Mart. nadevan pečen prašič, equus Ci., Iust. leseni konj; Equus Troianus je tudi naslov neke Najvijeve tragedije (žaloigre): Ci.; preg.: intus est equus Troianus Ci. skrita nevarnost; subst.
a) Trōiānī -ōrum, m Trojánci, Trójci: Ci., L., V., O., Lucr., Sen. ph.
b) Trōiānum -ī, n (sc. praedium) Trojánsko, Trójsko, podeželsko posestvo v Laciju: Ci. ep.

4. Trōas -adis (-ados), acc. -ada, f (Τρωάς) trojánska, trójska: humus, matres O., turba Sen. tr.; subst. Trōas -adis, f
a) Trojánka, Trójka: O., V.; meton. Trōades Trojánke, naslov tragedije Kvinta Cicerona: Ci.
b) pokrajina Troáda v severozahodni Mali Aziji, trojánska (trójska) dežela: N., Plin.

5. Trōadēnsis -e troádski, iz Troáde izhajajoč (izvirajoč): marmor, metallum Cod. Th. —

II. subst. Trōiades -um, f (Τρωϊάδες) Trojánke: Pers.

turlupinade [-pinad] féminin, vieilli neokusna, abotna šala; neokusna besedna igra

twosome [túsəm]

1. pridevnik
ki je za dve osebi; ki ga izvajata dve osebi; v dvoje

twosome dance ples v dvoje
twosome game igra z dvema igralcema

2. samostalnik
ples ali igra za dve osebi
škotsko dvojica, parček
pogovorno pogovor med štirimi očmi

ultima f pog. zadnja vest, zadnja čenča, zadnja pogruntavščina; zadnja igra, partija

underplay [ʌ́ndəplei]

1. samostalnik
slaba, zadržana igra; tajna igra, zvijača

2. prehodni glagol & neprehodni glagol [ʌndəpléi]
(iz)igrati nižje karte namesto višje
gledališče slabo igrati (vlogo)

vȁkavica ž dial. otroška igra z žogo

veseloígra ž vesela igra, komedija

víja ž
1. bot. lucerna
2. vijuga
3. neka otroška igra
4. vijom se saviti zviti se v klobčič

walkover [wɔ́:kouvə] samostalnik
šport lahka zmaga brez boja
figurativno lahkota, otročja igra

Weihnachtsspiel, das, božična duhovna igra

whist [wist] masculin igra s kartami, vist

win¹ [win] samostalnik
pogovorno dobivanje; dobljena igra; dobiček; uspeh, zmaga

wordplay [wə́:dplei] samostalnik
besedna igra

Wortspiel, das, besedna igra

zapík
1. interj. pik, gotovo, svršeno, dosta: zapik v otroški igri
2. m drevo je zapik kod drveta prestaje igra; generalni zapik
kraj igre

zarzuela ženski spol majhna robida; španska ljudska igra s petjem

Zeitspiel, das, Sport igra na čas

žaloígra ž tragedija, žalosna igra