Franja

cloud¹ [klaud] samostalnik
oblak, megla, para; temna lisa, madež; motnost
figurativno mrak, tema, senca; množica, roj; nesreča
množina višje sfere, nebo

to drop from the clouds nepričakovano se prikazati, z neba pasti
every cloud has a silver lining vsaka nesreča h kaki sreči
under a cloud pod sumom, na slabem glasu; v težavah, brez denarja
to be (ali have one's head) in the clouds živeti v oblakih
a cloud on one's brow mrk, namrgoden
cloud seeding ustvarjanje umetnega dežja

clover [klóuvə] samostalnik
botanika detelja

to live (ali be) in clover imeti prijetno življenje, živeti ko ptička na veji

cock¹ [kɔ́k] samostalnik
petelin, (tudi na puški); petelinje petje
figurativno vodja; pipa, vetrnica; poševna lega klobuka na glavi; jeziček (na tehtnici); kazalec (na sončni uri)
navtika medkrov; pilotov sedež; bahač, kolovodja
vulgarno spolni ud

as the old cock crows so does the young learn jabolko ne pade daleč od drevesa
the red cock crows hiša je v plamenih
dunghill cock domači petelin
every cock crows on his dunghill doma se vsakdo čuti junaka
to be cast at the cocks zgubiti se
that cock won't fight tukaj nekaj ni v redu, to ne bo držalo
to live like a fighting cock živeti ko ptička na veji
the cock of the walk (ali roost) glavna oseba, samozavestnež
to go off at half cock prezgodaj se sprožiti
domačno old cock ljubi moj, človek božji

colle [kɔl] féminin lep, lepilo, klej; populaire težko vprašanje (v šoli, na izpitu); kontrolno, periodično izpraševanje; šolski pripor

colle forte (mizarski) klej
colle de porcelaine lepilo za porcelan
enduire de colle prevleči z lepilom
être à la colle (familier) živeti v divjem zakonu
être sale comme un pot de colle biti zelo umazan
poser, pousser une colle (populaire) staviti težko vprašanje (v šoli)

coller [kɔle] verbe transitif na-, pri-, zlepiti; postaviti tik ob; prevleči, impregnirati s klejem; čistiti (vino); vtakniti, dati v; verbe intransitif prilepiti se (à quelque chose na kaj); tesno se oprijemati; popolnoma ustrezati; populaire gladko, v redu iti

coller quelque chose à quelqu'un naložiti komu kaj
coller quelqu'un au mur koga ob zid postaviti (za ustrelitev); zadržati (un élève učenca po pouku v šoli)
coller un candidat vreči kandidata na izpitu
il a été collé à son bachot padel je pri maturi
coller un élève staviti dijaku težko vprašanje, na katerega ne more odgovoriti
coller une gifle à quelqu'un prisoliti komu zaušnico
coller quelqu'un dans la prison vtakniti koga v ječo
cette description colle à la réalité ta opis ustreza resničnosti
se coller prilepiti se, oprijemati se; živeti v divjem zakonu
(populaire) ça colle! dobro, v redu je!

colō -ere, coluī, cultum

1. agr. obdel(ov)ati, (vz)gojiti, vzgajati: praedia Ci., Col., agrum L., Eutr., ager Campanus colitur a plebe Ci., qui ruri habitarit et in agro colendo semper vixerit Ci., c. agros Ci., C., N., Cu., Col., rus V., rura Cat., Tib., Col., arva H., O., Q., fundum Ca., Varr., H., glaebam O., solum, terram Col., hortum Cu., hortos V., O., dura cultu haec plaga est L. težko je obdelovati, c. vitem Ci., Gell., arbores H., Gell., ne arva simul et vineta et oleas et arbustum colant Q.; s proleptičnim obj. gojiti: c. fructus V., fruges, poma O.; occ. s poljedelstvom se ukvarjati, kmetovati: Dig., duo … spectasse videntur Italici homines colendo, possentne … Varr., qui colendi aut pascendi causā esse in agro consuerant Ci., colendi haud facilem esse viam V.; od tod

2. sinekdoha bivati, naseljen (doma) biti v kakem kraju, prebivati, stanovati
a) brez obj.: hic Pl., Maurusii prope Oceanum adversus Gades colunt L., c. supra Bosporum Cu., ultra Tanaim usque ad Thraciam Cu., colunt discreti ac diversi, ut campus placuit T.
b) z obj.: homines, qui has nobiscum terras colunt Ci., c. Hibernum L. ob Hibernu prebivati, regionem ultra Istrum iacentem Cu.; v pass.: colitur ea pars frequentissime Ci. je najbolj poseljen; pesn.: me iuvat in prima coluisse Helicona iuventa Pr. da sem pesnil že v zgodnji mladosti; pogosto o božanstvih, ki jih častijo v kakem kraju: Cat., deos deasque veneror, qui hanc urbem colunt Pl., dii, qui hanc urbem, hos sacratos lacus lucosque colitis L., (Carthago), … quam Iuno fertur … coluisse V., nymphisque colentibus undas O.

3. skrbeti za kaj, za koga, negovati: genus hominum Pl., ille (Iuppiter) colit terras V., dum (Castor et Pollux) terras hominumque colunt genus H.; occ.
a) z živežem preskrbeti (preskrbovati), zalagati, živež dajati, preživljati: c. domicilia Varr. ap. Non. ugodno za bivanje napraviti, neque milites artē (skopo) colam, me opulenter (obilno) S.
b) (o)krasiti, (o)zaljšati, (o)lepšati: corpora si veteres non sic coluere puellae O., formam augere colendo O., thalami ebore culti O., c. capillos Tib., bracchia et lacertos auro Cu., domos vivo Petr.
c) (duševno) (vz)gojiti, omikati, izobraziti (izobraževati), blažiti, poblažiti (poblaževati), (o)plemenititi: genus orationis Ci., pectus ingenuas per artes O., ingenium singulari rerum militarium prudentiā Vell.
č) skrbno gojiti, negovati, izvrševati, opravljati, skrbeti za kaj, držati se česa, v čislih imeti, čislati: pietatem Pl., amorem Pl., V., Tib., amicitiam Pl., Ci., amicitiam populi Romani S., amicitias Ci., amicitiam cum fide Cu., fidem Ci., Cu., fidem rectumque O., iustitiam et liberalitatem Ci., diligentiam Ci., pudorem ac pudicitiam Ci., in officio colendo sita est honestas, in neglegendo turpitudo Ci., studia haec in Latio tum vehementius colebantur Ci., c. artes pessumas S., et patrias artes militiamque colant O., artes liberales studiosissime c. Suet., ius religiose Corn., ius ac fas L., pacem L., bonos mores S., morem Plin. iun., vitam Pl., V. (življenje) živeti, brevem vitam Pl., vitam illam inopem Ter., nec victum nec vitam illam Ci. ep., aevom Lucr. preživljati, aurum Pr. biti hlapec zlata.

4. božanstva idr. z darovi, obredi, uslugami (po)častiti, moliti, spoštovati: deos Ci., L., O., Siculi Hennensem Cererem maxime colunt Ci., maiores in deorum numero c. Ci., deûm maxime Mercurium solunt C., Phoebe, … si te coluique coloque O., c. Latonam per aras, deum pietate ali templis O., Apollinem eximia religione Cu., reges inter deos Cu.; v pass.: cura pii diis sunt et qui coluere, coluntur O., o colendi semper et culti (sc. Phoebĕ et Diana) H., ubi pro deo vates antiquus colitur L. po božje, id, quod pro deo colitur Cu., cum se templis et effigie numinum, per flamines et sacerdotes coli vellet (Augustus) T.; occ.
a) kak kraj ali tisto, kar je v njem, kot sveto častiti: Musarum delubra Ci., sacra Musarum O., in sacrarium, quod summa colebatur caerimonia N., c. sacellum sanctissime N., aram ritu alicuius dei L., sanctas aras O., templum miro honore V., templa O., Bellonae templum tanta religione colitur, ut … Auct. b. Alx., simulacrum supplicationibus c. Suet.
b) praznike idr. obhajati, posvečevati, izvrševati, vršiti: quae sacra maiores nostri coluerunt Ci., c. sacra Musarum O., festa caesā sue O., morem sacrum V., religiones pie magis quam magnifice L.; pren.: sacra litterarum c. Q.
c) komu uslužen biti, služiti, koga ali kaj častiti, spoštovati, visoko ceniti: quem patris loco colere debebas Ci., hospites colere atque observare Ci., litteris absentem coli ab aliquo N. prejeti pismene dokaze spoštovanja od koga, nomen ipsum (regis) colere venerarique Cu., c. externos et adulari T.; z abl. instrumenti: c. aliquem donis L., honoribus muneribusque L. s častmi in darovi obsipavati, c. aliquem summā observantiā Ci., tantā veneratione pulcherrimum opus colebatur Plin. iun.; včasih v slabem pomenu: cum de Siculis male mereretur, civīs Romanos coluit, iis indulsit Ci. — Od tod

1.
a) subst. pt. pr. colēns -entis, m prebivalec: Antrona voluntate colentium recepit L.
b) adj. pt. pr. colēns -entis časteč; kot subst. z gen. častilec, častitelj: religionum Ci.

2. adj. pt. pf. cultus 3, adv. -ē
a) vzgojen, obdel(ov)an, zasajen: ager, qui nulla ex parte fuit cultus — nunc est cultissimus Ci., loci c. Ci., horti c. O., quos, cumque feret cultus tibi fundus honores H., fundus cultior Q., loca cultiora Cu., rus cultissimum Col., materia (les) culta et silvestris Ci.; subst. culta -ōrum, n obdelana zemlja, nasadi: Front., an culta ex silvestribus facere potui? L., culta evastata sunt bello L., per pinguia culta V., Democriti pecus edit agellos cultaque H., culta et dumeta Col.
b) s hrano vzgojen, rejen, prehranjen: bene c. Aug.
c) lepo opravljen, naličen, okrašen, ličen, zal, čeden: adulter O., non bene culta puella O., femina cultissima O., turba muliebriter culta Cu., sacerdos veste candidā cultus Plin., matrona culta purpurā Suet., minister, quo nec filia cultior nec uxor Mart., lectulus … cultius stratus Val. Max., cultius progredi Iust.; o pesniku: discentur numeri, culte Tibulle, tui O. lični.
č) olikan, omikan, izobražen, uglajen: Gell., Aur., animi non omnes culti fructum ferunt Ci., c. carmina O., corporum habitum et nitorem cultiora quam pastoralia esse L., cultiora tempora et ingenia Cu., turba cultior Sen. ph. bolj omikano občinstvo, vita cultior Iust., culte loqui O. ali dicere Sen. rh., Q., cultius dicere Sen. rh., T.; subst. cultiōrēs -um, m bolj izobraženi ljudje, izobraženci: Front.

combinare

A) v. tr. (pres. combino)

1. sestaviti, sestavljati; združiti, združevati; spojiti, spajati:
non combinare il pranzo con la cena pren. bedno živeti, komaj loviti konec s koncem

2. kem. spojiti, spajati

3. skleniti, sklepati; organizirati:
combinare un affare skleniti posel

4. pog. storiti, narediti:
combinare guai, pasticci; combinarne di tutti i colori pren. kaj skuhati, skuhati jo
l'hai combinata grossa! lepo godljo si napravil, lepo kašo si skuhal!
non combinare nulla brez haska se truditi

B) v. intr. ujemati se (tudi pren.)

C) ➞ combinarsi v. rifl. (pres. mi combino)

1. kem. (skupaj) reagirati

2. dogovoriti, dogovarjati se

comfortable¹ [kʌ́mfətəbl] pridevnik (comfortably prislov)
udoben, tolažilen; zadovoljiv, zadosten

make yourself comfortable! kakor doma, prosim
to be comfortably off živeti kot ptiček na veji

comido sit, nasičen; po obedu; dobro hranjen

comido de orín zarjavel, rjast
comido por servido iz rok v usta (živeti)
comido y bebido imajoč vso oskrbo
es pan comido to je lahko napraviti
llegar bien comido po obedu priti

commun, e [kɔmœ̃, ün] adjectif skupen, splošen, obči; navaden, vsakdanji, običajen, preprost; prostaški; grammaire enak za oba spola; masculin skupnost, splošnost; veliko število; (navadno) ljudstvo; (hišno) osebje, služinčad; pluriel gospodarski prostori, stranska poslopja (za služinčad)

d'un commun accord složno, enodušno
d'une commune voix enoglasno
en commun skupno, skupaj
hors du commun izreden
le commun des mortels večina ljudi
but masculin commun skupen cilj
fosse féminin commune skupen, množičen grob
dénominateur masculin commun (mathématiques) skupni imenovalec
homme masculin du commun človek iz ljudstva, poprečen človek
intérêt masculin commun skupen interes, splošna blaginja
lieu masculin commun banalna, obrabljena, splošno znana stvar
maison féminin commune občinska hiša
nom masculin commun občno ime, apelativ
réunion féminin commune skupno zborovanje, skupna seja
sens masculin commun zdrava pamet
vie féminin commune skupno življenje, skupno gospodinjstvo
voix féminin commune glas ljudstva, javno mnenje
avoir quelque chose de commun avec quelqu'un imeti s kom kaj skupnega
faire cause commune združeno nastopati (v kaki stvari), solidarizirati se
faire bourse commune imeti skupno blagajno
vivre sur le commun živeti na stroške skupnosti
qui sert au commun sert à pas un (proverbe) vsem ljudem ne more nihče prav narediti

commūnis (st.lat. commoinis) -e (cum in mūnia; prim. lat. mūnus, st.lat. moenos menjalna storitev, mūnia povratna opravila, immūnis prost storitev, mūniceps, mūnicipium, st.lat. moinicipiis: lacijska municipia = mesta s samoupravo so imela do Rima enake dolžnosti [mūnia] kakor cives Romani; prim. še sl. mena, menjati, nem. gemein, Meineid; sem spada še lat. mūtāre, mūtuus, torej je commūnis „zavezan k povratnemu opravilu, z isto dolžnostjo“), od tod:

1. skupen, obči, občen, splošen, navaden, vsakdanji: id non proprium senectutis est vitium, sed commune, valetudinis Ci., non solum id, quod commune est, sed etiam id, quod istius praecipuum est Ci., homo vitae communis ignarus Ci. ki ne zna občevati s svetom, ki ne zna živeti med ljudmi, vitae consuetudo c. ali vita hominum consuetudoque c. Ci., c. sensus Ci. preprost ljudski razum, c. classis Graeciae N. združeno ladjevje, c. ius gentium N., locus c. (evfem.) Pl. podzemlje, pekel, locus c. Sen. rh. hotnišnica, loca communia Ci. javni trgi, javni prostori, toda loci communes Ci., Q. obča mesta = vsakdanji izreki, znane resnice, krilatice, c. mimi Ci. običajne, ki se večkrat vidijo, populus, deus V., di c. V., c. superi Val. Fl., condicio c. H., paucis ostendi gemis et communia laudas H. javnost, c. aurae O., curae c. T., c. commoda Plin. iun., communi monetā Iuv. z navadnim kovnim pečatnikom. Adv. commūniter (naspr. separatim, proprie)
a) skupaj: N., C., Suet., c. pisunt Ca., c. pascere Varr., c. quaerere aliquid Ci., H., ut rebus c. gestis paene simul cum patre triumpharet Ci., tres populi c. bellum parant L.
b) vobče, splošno, vprek: quae c. locutus sum Ci. Adj. v zvezi z dat.: Ter., O., mors omni aetati est communis Ci., commune vitium magnis parvisque civitatibus S.; z inter: multa sunt civibus inter se communia Ci.; s cum: quocum fuit domus et militia communis Ci., alterum nobis cum diis, alterum cum bestiis commune est S., illa communia imperatoribus cum militibus N., omnia ei cum amicis fuisse communia N.; pogosto aliquid cum aliquo commune habere: Sen. rh., Sen. ph., Q., Ap.; z gen.: hostes communes omnium Ci., amicorum esse communia omnia ali communia esse amicorum inter se omnia Ci.; occ.
a) ret. exordium c. Ci., Corn., Q. tudi za nasprotno stranko ugoden.
b) gram. verbum c. glagol na -or z aktivnim in pasivnim pomenom: Gell., Prisc., syllaba c. (= anceps) Don. dvojnotrajen, genus c. Char. skupni (= moški in ženski) spol.

2. (o osebah) pristopen, dostopen, prijazen, priljuden, vljuden: Plin. iun., (amicus) simplex et communis et consentiens Ci., sic se gerebat, ut communis infimis, par principibus videretur N., quis Laelio communior? Ci., et super cenam et semper alias communissimus Suet., Cyrum minorem … communem erga Lysandrum atque humanum fuisse Ci., communis nimis circa omnes Eutr.; occ. demokratičen (kdor misli, da so vsi državljani enaki): Ci. ep. (IV, 9, 2). — Od tod subst. commūne -is, n

1. skupna last, državna lastnina: Icti., de communi, quidquid poterat, ad se in privatam domum sevocabat Ci., quod ius statues communi dividundo Ci. ep., nescio quid in commune contulit Ci. v zadružno blagajno, ut communibus pro communibus utatur, privatis ut suis Ci., privatus illis census erat brevis, commune magnum H., modo ne communia solus occupet O.

2. occ. občinstvo, občina, srenja, država: a communi Cretensium legati ad Pompeium venerunt Ci., commune Milyadum vexare Ci., c. gentis Pelasgae O. skupna moč. Od tod pogosto adv. in commūne
a) za vse, za javne namene, v občo korist: in c. metuere Pl., in c. consulere Ter., Cu., T. ali consultare Mel., Plin. iun. ali deliberare Suet., in c. conferre Ci. ali congerere T., in c. disserere T., in c. laborare, prodesse Q.
b) vobče, sploh, splošno, počez, vsevprek: Plin., Q., in publicum et in c. laudare T., haec in c. de Germanorum origine T., in c. alacres properabant T.
c) skupno: honores in c. vocare L. vsem (= patricijem in plebejcem) omogočiti; tako tudi: libertatem in communi ponere T.; occ. na spolovino (kot vzklik): Sen. ph., eia in commune, quidquid est lucri! Ph.

comodidad ženski spol udobnost; blagostanje, premožnost; korist; priložnost; za vse poraben človek

a su comodidad po mili volji
vivir con comodidades živeti v blagostanju
las comodidades modernas moderni komfort

compartment [kəmpá:tmənt] samostalnik
predelek, oddelek, kupé, kabina

figurativno to live in watertight compartments živeti čisto sam zase
smoking compartment oddelek za kadilce

concorde [kɔ̃kɔrd] féminin sloga, harmonija

vivre dans la concorde živeti v slogi

condition [kɔ̃disjɔ̃] féminin pogoj; stanje, položaj, situacija; stan, socialni položaj; kondicija, fiziološko stanje; vieilli služba, nameščenje; pluriel razmere

à (la) condition de, que s pogojem da; če, samo če
à cette condition s tem pogojem
à, sous condition pogojno, s pogojem, s pridržkom
dans ces conditions v takih razmerah, ob takem stanju
en condition (sport) v formi, v (dobri) kondiciji
en bonne, mauvaise condition (commerce) v dobrem, v slabem stanju
sans conditions brez pogojev, brezpogojno, brez pridržkov
condition d'admission sprejemni pogoj
conditions d'assurance zavarovalni pogoji
conditions atmosphériques vremensko stanje
conditions d'engagement namestitveni pogoji
condition expresse, préalable izrecen, predhoden pogoj
conditions de livraison, de paiement dobavni (dostavni), plačilni pogoji
condition juridique pravno stanje
condition de la route, conditions de trafic, de travail cestne, prometne, delovne razmere
conditions de vie življenjske razmere, možnosti
dicter, imposer, poser ses conditions diktirati, vsiliti, staviti svoje pogoje
envoyer à condition poslati na ogled
(vieilli) être de, en condition chez quelqu'un biti služabnik pri kom
faire une condition, ses conditions staviti pogoj, svoje pogoje
mettre des conditions à vezati pogoje na
mettre quelqu'un en condition preparirati koga s propagando
vivre selon sa condition živeti ustrezno svojemu socialnemu položaju
achat masculin à condition pogojni nakup
capitulation féminin sans condition brezpogojna kapitulacija
personne féminin de condition (élevée) oseba visokega stanu

conduite [kɔ̃dɥit] féminin vodstvo; vedenje, obnašanje; spremstvo, spremljanje; napeljava, vod; vodovod; izvedba; technique dovod; strežba (stroju); šofiranje, pilotiranje

conduite à droite, à gauche vožnja po desni, po levi strani ceste
conduite d'amenée (technique) dovod
conduite d'eau, de gaz vodovod, plinovod
conduite d'échappement izpušna cev
conduite d'écoulement, d'évacuation odtok, odvod
conduite de la guerre vojskovanje
conduite souterraine podzemeljski vod
certificat masculin de bonne conduite nravstveno spričevalo
ligne féminin de conduite smernica
acheter une conduite (familier) poboljšati se, živeti bolj urejeno
faire la conduite à quelqu'un (familier) spremljati koga
faire un bout de conduite à quelqu'un nekoliko koga spremiti
manquer de conduite slabo se vesti
prendre des leçons de conduite učiti se šofiranja

condurre^*

A) v. tr. (pres. conduco)

1. peljati; voditi, dovajati; povesti, privesti; spremiti, spremljati:
condurre le mucche al pascolo peljati krave na pašo
condurre un'automobile voziti avto
condurre un'azienda voditi, upravljati podjetje
condurre la nave, la barca in porto pren. srečno kaj izpeljati
condurre il colore, l'elettricità prevajati toploto, elektriko

2. pren. (ridurre) spraviti, spravljati (v neko stanje, položaj):
condurre qcn. in miseria spraviti koga na beraško palico
condurre qcn. alla disperazione spraviti koga v obup
condurre qcs. a termine, a fine, a compimento kaj dokončati, izpeljati

3. pren.
condurre una vita tranquilla, grama mirno, bedno živeti

B) v. intr.

1. šport voditi:
la squadra conduce per una rete a zero moštvo vodi z ena proti nič

2. pren. peljati, voditi:
la strada conduce in piazza cesta pelje na trg

C) ➞ condursi v. rifl. (pres. mi conduco) vesti se, obnašati se

confiné, e [kɔ̃fine] adjectif zaprt

air masculin confiné neobnovljèn, zadúšen zrak
vivre confiné chez soi živeti zaprt, zakopan doma

conforme [kɔ̃fɔrm] adjectif ujemajoč se (à z), enako se glaseč; primeren; v redu

copie féminin conforme à l'original z izvirnikom ujemajoč se prepis
pour copie conforme (juridique) prepis overjen
conforme à la condition (juridique) stanu primeren
conforme aux faits stvaren
conforme à l'horaire po voznem redu
être conforme à quelque chose ujemati se z
mener une vie conforme à sa profession živeti poklicu primerno življenje

congeniar ujemati se (v nagnjenjih ipd)

congeniar con alg. zlágati se s kom, v miru živeti s kom