Franja

rob¹ [ó] moški spol (-a, ova, -ovi) der Rand (beli na papirju der Papierrand, bazena Beckenrand, ceste Straßenrand, čeri Klippenrand, gozda Waldrand, jarka Grabenrand, južni Südrand, krožnika Tellerrand, lista rastlinstvo, botanika Blattrand, mize Tischrand, napoke Anbruchrand, poti Wegrand, Wegesrand, naselja Ortsrand, rane Wundrand, severni Nordrand, skodelice Tassenrand, stranski Seitenrand, ščita Schildrand, šiva Nahtrand, veke Lidrand, vodnjaka Brunnenrand, vozišča Fahrbahnrand); ozemlje: das Randgebiet; del: die Randpartie, der Randteil
… roba Rand-
(poravnava der Randausgleich, nastavitev die Randeinstellung, sprostilec tehnika die Randlösetaste)
čez rob über den Rand
iti/kipeti čez rob überquellen
pljuskniti čez rob überschwappen
teči čez rob überlaufen
do roba bis an den Rand, bis zum Rand, napolnjen: randvoll, gestrichen voll
na robu am Rand(e)
šah: kmet na robu der Randbauer
napis na robu die Umschrift
pripomba na robu die Randbemerkung, Randnotiz, die Marginalie
risba na robu die Randzeichnung
na/ob robu randständig
ob robu am Rande, den Rand entlang
črta ob robu die Randlinie
ob robu ceste/poti/potoka am Straßenrand/Wegrand/Bachrand
od roba vom Rand
odmik od roba der Randabstand
po robu den Rand entlang, am Rande
postaviti se po robu komu, čemu (jemandem/einer Sache) Paroli bieten, Stellung nehmen gegen, (jemandem/einer Sache) entgegentreten, die Stirn bieten, sich (jemandem/einer Sache) entgegenstellen
preko roba über den Rand
teči preko roba überlaufen
z robom mit … Rand, -umrandet
(črnim schwarzumrandet), -randig (gladkim glattrandig, ozkim schmalrandig, visokim hochrandig), -gerändert (rdečim rotgerändert)

sékati (meso) to chop, to chop up, to hash, (na drobno) to mince, to chop small; (gozd) to cut (down), to fell; (drva) to cleave, to chop, (cepiti) to split, to splinter

sékati se (črta, pot, itd.) to intersect; (daljice, koordinati) to bisect

sēs-tertius -iī, m, sc. nummus (iz sēmis tertius, sc. ass poltretji as = 2,5 asa, kot znamenje IIS in od tod HS)

I.

1. sestêrcij, najbolj uporabljani rimski srebrnik, ki je veljal do l. 217 2,5 asa (1/4 denarija), nato 4 ase, potem pa se mu je vrednost vedno bolj zniževala; v Avgustovem času je bil že zelo razvrednoten: VARR., VITR., COLL. idr., sestertius numus, sestertiis duodeni CI., singuli sestertii PLIN.; k tisočakom pristopa gen., npr. duo milia sestertiûm, kar je povzročilo, da so ga že zgodaj začeli obravnavati kot subst. n. sg., ki zaznamuje vsoto 1000 sestercijev, in so ga (v pl.) sklanjali sēstertia -ōrum, n: septem sestertia H. 7000 sestercijev, quadragena milia sestertia VARR. 40.000 sestercijev, sescenta sestertia CI. 600.000 sestercijev, ad usque duo sestertia sumptus cenarum propagatus est GELL. na 2000 sestercijev. Za milijone je polni izraz decies-, vicies-, tricies itd. centena milia (desetkrat, dvajsetkrat, tridesetkrat itd. po sto tisoč =) 1.000.000, 2.000.000, 3.000.000 itd.; pozneje so takšno izražanje opuščali; z izpuščanjem centena milia in sestertium ob prislovnih števnikih je dobil pomen 100.000 sestercijev in se je sklanjal kot subst. sg. n. sēstertium -iī, n: emi fundum sestertio undeciens CI. za 1.100.000 sestercijev, accepi vicies sestertium CI. 2.000.000 sestercijev, cum ei testamento sestertium milies relinquatur CI. 100.000.000 sesterijev, sestertium sexagies C. 6.000.000 sestercijev, sexagies sestertio SUET., argenti ad summam decies sestertii L. 1.000.000 sestercijev, centies sestertio SEN. PH. 10.000.000 sestercijev; pri znamenju za sestertium v tem pomenu se piše črta nad številko: HSX̄ (= sestertium deciens) numeratum est C., syngrapha HSC̄ (sestertii centiens) CI. = menica na 2.000.000.; sinekdoha = neznatna (majhna, malenkostna) vsota, malenkost: VAL. MAX., AUR. idr., nummo sestertio (alicui) addici CI., sestertio nummo vēnīre L. EPIT., sestertio nummo aestimari SEN. PH.

2. v cesarski dobi tudi bakren novec, vreden 4 ase: PLIN. –

II. kot mera sestêrcij = poltretji čevelj globine: sat erit bipalio vertere, quod vocant rustici sestertium COL.

singing [síŋiŋ]

1. samostalnik
petje; opevanje; brnenje, brenčanje, šumenje, žuborenje

a singing in the ears zvenenje v ušesih
singing shoulder ameriško mejna cestna črta z rebrasto površino (kot slišen znak za avtomobilskega voznika)

2. pridevnik
pevski
figurativno zveneč, vršeč, šumeč, brneč, brenčeč

singing glass rezonančno steklo
singing lesson pevska ura (lekcija)
singing master učitelj petja
singing school pevska šola

sinuous [sínjuəs] pridevnik (sinuously prislov)
vijugast, krivuljast, zverižen, kriv, valovit; gibek, prožen, upogljiv
figurativno zapleten, zmešan

sinuous line valovita črta

sklénjen (-a -o) adj. chiuso; concluso, stipulato, contratto; deciso;
sklenjena črta linea continua, ininterrotta
mat. sklenjena krivulja curva chiusa
sklenjena vrsta fila serrata

spider [spáidə] samostalnik
zoologija pajek
ameriško trinožec, trinogi roštilj
ameriško ponev, kozica
tehnično vrtljiv križ, motoroga; (visok) dvokolesni voz

spider and fly pajek in muha, figurativno krvnik in žrtev
spider line črta za odčitanje (v optičnih napravah)
spider's web, spider web pajčevina

spirálen spirálast spiral

spirálna črta (tehtnica, vzmet) spiral line (balance, spring)
spirálen, spirálast sveder spiral drill

spirálen spiral, en spirale, spiralé

spiralna črta spirale ženski spol
spiralni sveder foret hélicoîdal, mèche hélicoîdale
spiralna vzmet ressort spiral, ressort moški spol en spirale, spiral moški spol

spirálen espiral

spiralna črta espiral f
spiralni sveder broca f espiral
spiralna vzmet resorte m espiral, (ure) espiral f

spiraln|i (-a, -o) Spiral- (zavoj die Spiralwindung, sveder der Spiralbohrer, črta die Spirallinie, meglica astronomija der Spiralnebel)
spiralna cev die Rohrschlange
spiralna mapa das Ringbuch
spiralna sipka/drča die Wendelrutsche
spiralna vzmet die Federspirale, die Spiralfeder, die Schraubenfeder

srčn|i (-a, -o) Herz- (as das [Herzas] Herzass, bolnik der Herzpatient, der Herzkranke, fant der Herzbube, izliv figurativno der [Herzenserguß] Herzenserguss, kateter der Herzkatheter, kirurg der Herzchirurg, kralj der Herzkönig, napad der Herzanfall, ritem der Herzrhythmus, strup Herzgift, ščit das Herzschild, zastoj die Herzlähmung, črta die Herzlinie, dama die Herzdame, dobrota die Herzensgüte, insuficienca die Herzschwäche, kap der Herzschlag, kateterizacija die Herzkatheterisierung, kri das Herzblut, kultura die Herzensbildung, napaka der Herzfehler, nevroza die Herzneurose, oblika die Herzform, zaklopka die Herzklappe, želja der Herzenswunsch, veselje die Herzensfreude)
srčni prijatelj der Busenfreund

sredínski (-a -o) adj. mediano, mediale; centrale; di, del centro:
sredinska črta linea mediana
sredinska lega predmeta posizione centrale dell'oggetto
sredinska politika politica di centro, centrista
lingv. sredinski samoglasnik vocale mediale
šport. sredinski igralec mediano

središčnica samostalnik
1. matematika (vrednost) ▸ középérték
Učitelji so ta del ocenili s središčnico 3 (najvišja povprečna ocena je 4,1, najnižja pa 2,8). ▸ kontrastivno zanimivo A tanárok ezt a részt 3-as középértékkel osztályozták (a legmagasabb átlagjegy 4,1, a legalacsonyabb 2,8).
Sopomenke: mediana

2. geometrija (črta) ▸ középvonal
Hrbet naj bo vzravnan, breme pa čim bližje središčnici telesa. ▸ Álljon egyenes háttal, a teher pedig legyen minél közelebb a test középvonalához.
Tako dobimo površino, na katero s svinčnikom zarišemo središčnice in drugo. ▸ Így megkapjuk a felületet, amire ceruzával felrajzoljuk a középvonalakat és egyebeket.

3. šah (faza igre) ▸ középjáték
V otvoritvi je brez težav izenačila položaj, v središčnici je osvojila kmeta, v končnici pa je materialno prednost pretopila v celo točko. ▸ A megnyitáskor könnyedén kiegyenlítette az állást, középjátékban levette a gyalogost, a végjátékban pedig az anyagi előnyét egy egész pontra váltotta.

4. (temeljni del) ▸ központi rész
Davčna reforma in dejansko spodbujanje fleksibilnega trga dela predstavljata središčnico želenih gospodarskih reform. ▸ kontrastivno zanimivo Az adóreform és a rugalmas munkaerőpiac hatékony ösztönzése áll a kívánt gazdasági reformok középpontjában.
Šport v obdobju zrelosti je središčnica celotne knjige. ▸ Az érett korban való sportolás képezi a teljes könyv központi részét.

srednj|i [é] (-a, -e) der/die/das mittlere, Mittel-; po velikosti: mittelgroß, po teži/težavnosti: mittelschwer; (povprečen) durchschnittlich, Mittel-, Durchschnitts-; (člen das Mittelglied, del der Mittelteil, das Mittelstück, glas die Mittelstimme, možgani anatomija das Mittelhirn, napadalec šport der Mittelstürmer, obrat der Mittelbetrieb, pas der Mittelstreifen, razred die Mittelklasse, tečaj der Mittelkurs, val elektrika die Mittelwelle, črta die Mittellinie, kamena doba die Mittelsteinzeit, gradbeništvo, arhitektura ladja das Mittelschiff, postaja die Mittelstation, pločevina das Mittelblech, pot der Mittelweg, stopnja die Mittelstufe; čas die Durchschnittszeit, hitrost die Durchschnittsgeschwindigkeit)

srédnji middle; central

srédnji stan middle classes pl, ZDA white-collar section of the population
srédnja pozicija central position
Srednja Amerika Central America
Srednja Nemčija Central Germany
srédnji vek Middle Ages pl
Srednja Azija Central Asia
srédnja črta šah middle line (fourth or fifth rank on a chessboard)
srédnja stvar intermediate thing, something between
srédnja teža middleweight
srédnje uho middle ear
vnetje srédnjega ušesa inflammation of the middle ear
srédnji čas mean time
srédnja kakovost medium quality
srédnji kos middle piece, central portion
srédnja stopnja (šole) last three classes (classes 5, 6 and 7) of an elementary school
srédnji spol gramatika neuter (gender)
srédnja šola secondary school, ZDA high school
srédnji napadalec šport centre forward
srédnji igralec centre, ZDA center
srédnja pot middle course, mean, compromise
kreniti po srédnji poti to adopt a middle course
srédnji val (radio) medium wave
srédnja vrednost mean (value), average
izračunati srédnjo vrednost to calculate an average
Srednja Evropa Central Europe
Srednji Vzhod the Middle East
srédnja žetev average crop

stárten starting

stártna črta starting line
stártno mesto starting post
stártna pištola starting pistol
stártni strel starting shot
postaviti se na stártno črto šport to toe the line

stárten de départ, de décollage, d'envol

startna črta ligne ženski spol de départ
startno dovoljenje (za letalo) autorisation ženski spol de décoller
startno letališče aérodrome moški spol de départ
startna pista, steza (aeronavtika) piste ženski spol de décollage (ali d'envol, de départ)
startni prostor (aeronavtika) point moški spol de décollage, terrain moški spol de départ
startni red (šport) ordre moški spol de départ
startni strel, znak signal moški spol de départ
startna številka numéro moški spol de départ

stárten (-tna -o) adj. šport. di partenza:
startni blok blocco di partenza
startna črta linea di partenza
film. startna slika start
šport. startni znak via

stárten de salida; de despegue; de arranque

startni čas (šp) hora f de salida
startno dovoljenje (za letalo) autorización para despegar
startna črta línea f de salida
startni gumb botón m de arranque
startno letališče aeródromo m de salida
startna pista, steza (aer) pista f de despegue
startna platforma (za rakete) platforma f de lanzamiento
startna prepoved (aer) prohibición f de despegue
startni prostor punto m de partida; aer aeródromo m de salida; lugar m de despegue
startni red orden m de salida
startni strel (šp) señal f de salida
startna številka (šp) número m de salida
startni znak señal f de salida