Franja

penzioníst, -ka pensionné, -e moški spol, ženski spol ; retraité, -e moški spol, ženski spol ; pensionnaire moški spol, ženski spol

osebni penzionist titulaire moški spol, ženski spol d'une pension à titre personnel

Pêrzijec, -jka Persan, -e moški spol, ženski spol ; (starinsko) Perse moški spol, ženski spol

Philippī -ōrum, m (Φίλιπποι) Filípi, mesto v Makedoniji, znano po Antonijevi in Oktavijanovi zmagi nad Brutom in Kasijem l. 42: L. epit., Vell. — Od tod adj.

1. Philippīus 3 (Φιλίππειος) filípski, pri Filípih: Vell.

2. Philippicus 3 filípski, pri Filípih: campi Plin., Fl.

3. Philippēnsis -e filípski, pri Filípih: bellum Suet., proelium Plin. Brutus Plin. (ki je padel pri Filipih).

Phōcaea -ae, f (Φώκαια) Fokája, primorsko mesto v Joniji nasproti Lezbosa (zdaj razvaline pri Eski Foça): L., Mel. — Od tod adj.

1. Phocaeēnsis -e fokájski: Plin.; subst. m Phōcaeēnsēs -ium, m (L., Iust.) ali Phōcaeī -ōrum, m (H.) Fokájci, preb. Fokaje.

2. Phōcaïcus 3 (Φωκᾱϊκός) fokájski: murex O.; pesn. = masílijski: Sil. (Masilija je bila naselbina Fokaje).

3. Phōcaïs -idis, f (Φωκᾱΐς) fokájska, pesn. = masílijska: Sil., Lucan.

Pisaurum -ī, n Pizáver (Pizávrum), obalno mesto ob jadranski obali v Umbriji (zdaj Pesaro): C., Ci. ep. — Od tod adj. Pisaurēnsis -e pizávrski, iz Pizávra: Ci.

pīstor -ōris, m (pīnsere phati) phač, ki pha (tre) žito v možnarju ali ročnem mlinu, od tod

1. mlinar: quom a pistore panem petimus, vinum ex oenopolio, si aes habent, dant mercem Pl., tum pistores scrofipasci qui alunt furfuri[bus] sues Pl., fit Atei Capitonis sententia cocos tum panem lautioribus coquere solitos, pistoresque tantum eos, qui far pisebant, nominatos Plin.

2. (kruho)pek, slaščičar: Ci., Plin. iun., Sen. ph., Mart. idr., tuus pistor bonum facit panem Varr. — Kot Jupitrov vzdevek (Pistor), ker je na Kapitolu obkoljene Rimljane pripravil do tega, da so na Galce, ki so jih oblegali, metali kruh, češ da ga imajo dosti: O., Lact. — Od tod adj. Pīstorēnsis (pīstorēnsis) -e pekarski, pekovski: multis et multigeneribus opus est tibi militibus: primumdum opus est Pistorensibus, eorum sunt aliquot genera Pistorensium Pl. (šalj. natolcevajoč na mesto Pistorium) = „Pekovci“, „Peki“.

Pīstōrium -iī, n Pistórij, mesto v Etruriji (zdaj Pistoia na Toskanskem): Plin. — Od tod adj. Pīstōriēnsis -e pistórijski: ager S., oppidum Amm. = Pistorij.

Opomba: Na napisih tudi Pīstōriae, v grških virih Πιστορία.

plinifikácija (-e) f costruzione di strutture per la produzione e distribuzione del gas

p. n. (pro nomine) lat. nome e cognome

podeželàn, -ka habitant, -e moški spol, ženski spol de la province, provincial, -e moški spol, ženski spol

podóbno

A) adv. similmente, comparabilmente, analogamente

B)

1. (in) podobno (v vezniški rabi) e analogamente

2. in podobno (ipd.; pri naštevanju) e simili (e sim.)

podpíčje (-a) n lingv. punto e virgola

pogostíti (-ím) | pogóščati (-am)

A) perf., imperf. offrire da mangiare e da bere

B) pogostíti se (-ím se) perf. refl. rimpinzarsi, rifocillarsi

pogréšanec, -nka disparu, -e moški spol, ženski spol

pójanje (-a) n

1. il correre qua e là; corsa, rincorsa

2. vet. foia, frega, calore

pokójnik, -ica défunt moški spol , -e ženski spol ; disparu moški spol , -e ženski spol

naša draga pokojnica notre chère disparue
pokojniki les morts, les trépassés, les personnes décédées

poldrúgi (-a -o) adj. uno (una) e mezzo:
poldruga ura un'ora e mezzo
poldrugo leto un anno e mezzo

poldrugmilijónski (-a -o) adj. di un milione e mezzo

Polják, -inja Polonais, -e moški spol, ženski spol

poloníst (-a) m polacchista, studioso di lingua e letteratura polacca