Franja

voluptās -ātis, f (volup)

1. prijeten (telesni ali duševni) občutek, sla, slast, naslada, užitek, uživanje, zabava, zadovoljstvo, ugodje, radost, veselje, kratkočasje: Plin. idr., ubi voluptatem aegritudo vincat Pl., capiunt voluptates, capiunt rursum miserias Pl., alicuius voluptati obstare Ter. veselju, sreči, voluptatem magnam nuntias Ter., tempora voluptatis laborisque dispertiri C., omne id, quo gaudemus, voluptas est Ci., haec res non dolorem, sed voluptatem adfert Ci., voluptati esse alicui Ci. ep. delati komu veselje, navdajati koga z veseljem, biti komu v užitek, biti komu v slast, voluptate adfici Ci. ali voluptatem capere (ex re) Ci. veseliti se (česa, ob čem, nad čim), radovati se (česa, ob čem, nad čim), cepi voluptatem tantum virum fuisse in re publica Ci., voluptate capi Ci. rad se veseliti (razveseljevati, zabavati), fabulas cum voluptate legere Ci. v slast, z veseljem, z užitkom, in voluptate esse Ci. naslajati se, veseliti se, uživati veselje, res voluptate metiri Ci., cibi modus non voluptate finitus L., ignaviae voluptas S., voluptas summa H., voluptas oratoriae eloquentiae T., animus ad voluptates honestas natus T.; occ. telesno uživanje, telesno naslajanje, poltena, čutna naslada (nasladnost), čutnost, poltenost, sla, strast: voluptates corporis Ci., quis in voluptatibus inquinatior? Ci., languidae voluptates Ci. mlahave, slabeče strasti, affluentius voluptates undique haurire Ci. ali tanto cupidius insolitas voluptates haurire (okušati, uživati) T., voluptate liquescere fluereque mollitiā Ci., suas voluptates frenare L.

2. meton.
a) polteno razkošje, pohotna strast, pohotnost, pohota, poltenost, meseno poželenje, poželjivost, mesenost, čutnost, sladostrastje: suam voluptatem explere Ter.; poseb. uživanje poltene ljubezni, telesna združitev, spolni odnos, seks: Ap. idr., dum cum illa … voluptatem capit Pl. se telesno združi z … , efficere voluptatem Lamp.
b) voluptates zabave, veselice, igre (ki so se prirejale rimskemu ljudstvu): gubernacula rei publicae petis adhibendis voluptatibus Ci., ne minimo quidem temporis voluptates intermissae (sc. sunt) T. veselice se niso ustavile (prekinile), scientia voluptatum T., a voluptatibus Suet. ali tribunus voluptatum Cass. zabavnik, zabavljač, voditelj (prirejevalec) zabav = dvorjan, ki je moral skrbeti za zabave rimskih cesarjev.
c) (kot ljubkovalna beseda) slast, radost, užitek: mea voluptas Pl., care puer, mea sola et sera voluptas V.
d) moško seme: Hyg., Arn.
e) pooseb. Voluptās -ātis, f Slast, Strast, boginja slasti (strasti): Voluptatis et Lubentinae Veneris vocabula Ci.

Opomba: Gen. pl. nav. voluptatum; tudi voluptatium: Ci., L., Sen. ph., Tert.

vopīscus -ī, m (etim. nepojasnjena beseda; izpeljava iz gr. ὄπισϑε „za (kom), pozneje“ ni prepričljiva) dvojček drugorojenec, ki je preživel prvorojenega dvojčka: Non., Isid., pariendi tempora per inlustria exempla a mensibus VII ad XIII signa sexus in gravidis pertinentia ante partum monstruosi partus excisi utero qui sint vopisci de conceptu hominum Plin., vopiscos appellabant e geminis qui retenti utero nascerentur altero interempto abortu Plin. — Kot rimski priimek Vopīscus -ī, m Vopísk: Varr., L. Poseb. znana sta

1. Iulius Caesar Vopiscus Julij Cezar Vopisk, ki ga je Cicero(n) večkrat uspešno zagovarjal: Ci., Plin.

2. Flavius Vopiscus Flavij Vopisk, Sirakužan, rimski zgodovinopisec, ki je živel ob koncu 3. stol. po Kr.

Vorlage, die, (-, -n) predložitev; (Muster, Modell, Original) predloga; (Gesetzvorlage) predlog; Chemie predložka; Technik Metallurgie predlež, Technik Textilwesen predložek; Sport bei Ballspielen: servis; predložek; Sport nagib naprej; bei Skisprüngen: ležanje; gegen Vorlage ob predložitvi, s predložitvijo

voveō -ēre, vōvī, vōtum (iz *u̯egu̯hei̯o, indoev. kor. *u̯egu̯h- zaobljubiti; pf. vōvī iz *vŏvēvī, sup. vōtum iz *vŏvētom, *vŏvētum, prim. skr. vāghát- zaobljubnik, molilec, umbr. vufetes = votivis, vufru menda = votivum, gr. εὔχομαι slovesno obljubljam, zaobljubljam, molim, εὐχή, εὐχωλή = lat. votum)

1. zaobljubiti (zaobljubljati), slovesno (svečano) obljubiti (obljubljati), obečati (obetati), posvetiti (posvečati, posvečevati): aedem, templum L., earum templa sunt publice vota et dedicata Ci., ludi voti L., nostri imperatores pro salute patriae sua capita voverunt Ci., se vovere pro re publica S. žrtvovati se, pro reditu victima vota cadet O.; z notranjim obj.: vota vovi Pl. naredil sem zaobljube, zaobljubil sem se, obljubil sem, vota (po novejših izdajah dona) puer (kot deček) solvit, quae femina voverat Iphis O.; z dat. personae: Herculi … decumam vovit Ci., Vulcano arma, fana Pallori L., hostica Tyrrheno vota est vindemia regi O.; z ACI, in sicer z inf. pr.: me inferre Veneri vovi iam ientaculum Pl.; toda klas. le z inf. fut.: vovisse dicitur, … uvam se deo daturum Ci., duo templa se Romae dedicaturum voverat Ci., pro victimis homines immolant aut se immolaturos vovent C., se pro aegro eo vovisse, ubi primum convaluisset, Bacchis eum se initiaturam L.; poklas. z ut: voverant, si victores forent, ut die festo Veneris virgines suas prostituerent Iust.; abs.: manus leviter pandata, qualis voventium est Q.

2. sinekdoha želeti, zahtevati, voliti komu kaj: quae modo voverat, odit O., quae voveam, duo sunt O., elige, quid voveas O.; z dat. personae: quid voveat dulci nutricula maius alumno H.; s finalnim stavkom: ut tua sim, voveo O. — Od tod subst. pt. pf. vōtum -ī, n

1. (za)obljubljeno, (za)obljubljeni predmet (dar), (za)obljubljena žrtev, posvečeni dar, starejše zaobljubek, posvečenina: spolia hostium Marcellus, Vulcano votum, cremavit L., lustramurque Iovi votisque (abl.) incendimus aras V. z zaobljubljenimi žrtvami, Caesar … dis Italis votum immortale sacrabat, maxuma ter centum totam delubra per Urbem V. večni spomenik (= spomenik, ki je Cezarja Avgusta naredil nesmrtnega), Danai … in suo voto latent Petr. = v zaobljubljenem (trojanskem) konju.

2. zaobljuba, obljuba: eius … nefaria vota cognovimus Ci., Veneri et Cupidini vota debere Ci. biti dolžan izpolniti zaobljube, vota facere (de aegroto, contra rem publicam) Ci. ali vota concipere Ci., L., O. ali suscipere Ci., N., suscipere pro aliquo L. ali vota nuncupare Ci., L., Plin. iun., Suet., Val. Max., Fest. ali (pesn.) vota canere (sc. Iunoni) V., vota ferre (ad deos bogovom) O. narediti (delati) zaobljube, (za)obljubiti ((za)obljubljati), vota solvere, persolvere Ci., Plin. iun., pro qua (sc. domo Caesaris) vota persolvere T. ali vota dissolvere Ci. ali exsolvere T. ali exsequi V. ali reddere O., tudi voto se exsolvere Petr. ali voto fungi Iust. obljube (obljubo), zaobljube (zaobljubo) izpolniti (izpolnjevati), uresničiti (uresničevati), divos in vota vocare V. ali deos votis vocare V. ob zaobljubah klicati bogove, obljubljati pri bogovih, cessare in vota V. odlašati z zaobljubami, voto teneri, voti religione obstrictum esse Ci. ep. ali obligari voti sponsione deo Ci. po zaobljubi (z zaobljubo) biti zavezan (biti dolžan), precibus et votis victoriam a dis exposcere Auct. b. Alx., in questus, lacrimas, vota effundi T., votum postulare Ap., votum facere aliquid kaj obljubiti, slovesno obljubiti: Papirius … dimicaturus votum fecit, si vicisset, Iovi pocillum vini Plin., vota signare (sc. litteris) Plin. iun., vota deûm (objektni gen.) V. bogovom storjene, damnabis tu quoque votis (abl.) V. tudi ti jih boš obsojal = zavezal k izpolnitvi njihovih zaobljub (uslišujoč njihove prošnje), voti damnari L., N. ali votorum damnari L. biti obsojen izpolniti svojo zaobljubo = biti zavezan (dolžan) izpolniti svojo zaobljubo, svojo željo videti izpolnjeno, videti, da se je … želja izpolnila; tako tudi voti damnatus L. ali voti reus V. zavezan (dolžan) izpolniti zaobljubo (če se je želja izpolnila); voti liberari L. obvezanosti izpolnitve storjene zaobljube.

3. occ.
a) vota (slovesne) zaobljube, ki so jih naredili državni uradniki 3. januarja za cesarjevo blaginjo: vota (sollemnia) pro incolumitate principis nuncupare, suscipere ipd. T., Plin. iun., votorum nuncupatio Suet.
b) zaobljuba pri sklepanju zakona in meton. svatba, zakonska zveza, zakon: togam quoque parari et voto et funeri Ap. kot svatbeno in tudi kot mrtvaško oblačilo, ad vota non posse pervenire Cod. Th., ad tertia vota migrare pozni Icti.
c) (z zaobljubo združena) molitev: pia vota O., di maris et caeli, — quid enim nisi vota supersunt? — solvere quassatae parcite membra ratis O., postrema miserorum vota Cu., vota praeire Cu. narekovati molitveno besedilo.

4. metaf. želja, hotenje, hlepenje, koprnenje: Petr., Plin., Plin. iun., Aur. idr., nocturna vota cupiditatum Ci., vota parentium Q., rebus supra vota fluentibus S. ap. Serv., Iust., ad omne votum Ps.-Q. (Decl.) po želji vseh, neque votum sibi neque animum deesse Suet., hoc erat, quod votis petivi V. = hoc erat in votis H. to sem si že davno želel, scire erat in voto Pers. želel sem, voto (votis) potiri O. doseči, kar si kdo želi, svojo željo videti izpolnjeno, voti potens O. dosegši, kar si je kdo želel = ki se mu je želja izpolnila, an venit in votum Attalicis ex urbibus una? H. ali te je prevzela želja po enem od … ?, ali si želiš enega izmed … ?, eius me conpotem voti vos facere potestis L. to željo mi vi morete izpolniti, tua corrige vota O., votum implere (izpolniti) Cu., vota facere Ci. želeti (si), id (hoc Q.) votum est Cels. to je želja = to si je želeti; z ut, ACI ali samim inf.: votum est, ut tantum exulceretur Cels., votum est longum morbum fieri Cels., vinci et succumbere votum est Prud.; o neživih subj.: alioqui vota arborum frugumque communia sunt nives diutinas sedere Plin. sicer si je za drevesa prav tako kakor za žita (treba) želeti, da …

vōx, vōcis, f (indoev. kor. *u̯equ̯- govoriti; prim. skr. vāk glas, govor, govorica, beseda, vā́kyam izrek, govor, vácas- beseda, vakti, vívakti (on) pravi, govori, lat. vocō, gr. ὄψ glas, zvok, ἐν-οπή klicanje, hrup, ἔπος [iz *Ƒέπος] beseda, got. giwahan, giwuog, giwahannen = nem. erwähnen)

1. glas
a) človeški (govoreče, kličoče ali pojoče osebe): humana L. fr., Ap., acuta, gravis, cita, tarda, inflexa (droben, droban, tenek, tenak) inflexā ad miserabilem sonum voce Ci. (gl. īn-flectō), parva (slab, tih), magna (močen, močan, krepek, krepak), ingens V., clara (jasen) Ci., L., O., Lucr., clarior C., bona Pl., Q., rauca O., summa, ima H., Q., dulcis, solida Sen. rh., sedata et depressa, tremebunda Corn., exsurge, praeco … exerce vocem Pl. napni glas, vocem attenuare Ci. s piskavim glasom govoriti (da bi bil njegov moški glas podoben ženskemu), vocem attollere vel submittere Q., vocis contentio et remissio Ci., vocis magnitudo Corn., vocis via Lucr., voce referre V. ali contendere Cels. na glas, glasno, moribundā voce Amm., enimvero voce est opus Ter. klicati moram, nulla vox quiritantium … exaudiri poterat L. klic na pomoč, vocem late nemora alta remittunt V. javk, javkanje, personabant omnia vocibus ebriorum Ci. od kričanja, od vpitja, Valerium magnā voce inclamat L. glasno, magnā compellans voce cuculum H. glasno mu kličoč „kuku“, glasno mu kukajoč, venantum voces Ph. klici lovcev, voce vocare V. (po)klicati, vocis imago V. posnemanje glasu, jek, voce potius quam verberibus terreat (sc. boves) Col. z glasom, s klici, inclinatā ululantique voce canere Ci., citharam cum voce movere O. ob petju, Sirenum voces H. petje, sunt verba et voces quibus hunc lenire dolorem possis H. čarodejna besedila in glasbeni znaki.
b) živalski: mugiet et veri vox erit illa bovis O., vox boum V. mukanje, cornix plenā pluviam vocat improba voce V., vox (sc. apium) … sonitūs imitata tubarum V. brnenje, cycni Mel., porcina vox Sen. ph. svinjsko kruljenje, voces animalium truces Ap.
c) pren. glas pooseb. stvari: Sicilia tota si unā voce loqueretur Ci., rerum vox est, naturae vestigium, veritatis nota Ci., interdum … vocem comoedia tollit H. govori vzneseno (v vznesenem slogu).

2. meton.
a) glas = ton, zvok, don: Pl., Cat., Ph. idr., soni et voces Ci., numeri et voces et modi Ci. takt, glas (ton) in napev, auribus multa percipimus, quae etsi nos vocibus delectant, tamen … Ci., vocem mittere, emittere (gl. mittō, emittō), cum viderem … vocem pro me … neminem mittere Ci. da se nihče ne oglasi, da nihče ne spregovori zame, inludere vocem, quotiens caneret T., parum explanatis vocibus sermo praeruptus Sen. ph. odsekan govor s premalo dodelanimi glasovi, bucina … litora voce replet O., ad vocem celeres, quā bucina signum dira dedit, … concurrunt V. ob trobljenju, ob znaku s trobento (trombo), obloquitur numeris septem discrimina vocum V. brenka po taktu na sedmeroglasno liro; pesn.: ad sonitum vocis vestigia torsit V. po zvoku veslajev, audimus fractas ad litora voces (sc. pelagi) V. šumenje od brega odbijajočih se (ob breg butajočih) valov, verba quibus sensus vocesque notarent H. naravne glasove in misli.
b) izjava, izrek, izraz, vzklik, beseda, besede, govor, starejše izrecilo, izustilo: Lucr., Plin., omnes … cives … una et mente et voce consentiunt Ci. so ene misli (ene volje), enega glasu pri tem, so si enotni v mislih in besedah, una paene voce repelli Ci. enoglasno, vox publica Ci. izraz javnega mnenja, viva Ci., ficta O. laž, excepta vox est querentis Cu., constitue nihil esse opis in hac voce: „civis Romanus sum“ Ci., ex infimo specu vocem redditam ferunt: „imperium summum Romae habebit … “ L., Pythica vox L., vetuit me tali voce Quirinus H., vocem adversum pericula poscere T. zagovor, zagovornika, illas adversus senatum voces T., ex percontatione nostrorum vocibusque Gallorum C., carpi nostrorum militum vocibus C., his … vocibus infit V., Iuno … his vocibus usa est V., contumeliosis vocibus prosequebantur nostros C., voces per vinum … emissae Q., voces edere Ci. tožiti, tales voces dare O. tako tožiti.
c) (posamezna) beseda, izraz, naziv, oznaka, označba: ullam omnino vocem exprimere posset C., nulla tamen vox est ab iis audita populi Romani maiestate … indigna C., alia vox nulla violenta audita est L., dico ipsum Epicurum … non intellegere … , quid sonet haec vox voluptatis, id est, quae res huic voci subiciatur Ci. beseda „slast“, hic sensus verbi, vis ea vocis erat O., nescit vox missa reverti H.
d) besedilo, pregovor, rek, (modri) izrek, reklo, rečeníca, starejše poslóvica: qua voce et quo senatus consulto (= qua voce senatus consulti) populus Romanus ad arma sit vocatus C., negabat ullam vocem inimiciorem amicitiae potuisse reperiri quam eius, qui dixisset … Ci.
e) zagovor = čarodejno (čarovno, bajalno) besedilo, čarodejne (čarovne, bajalne) besede, čarodejna formula: sidera excantata voce Thessalā H., deripere lunam vocibus H., parce vocibus tandem sacris H.
f) povelje, ukaz, poziv: consulum voci atque imperio non oboedire Ci., Iri, meae … fidissima nuntia vocis O., cuius voci continuo Fabius obsecutus Val. Max.
g) zmožnost govorjenja, govorjenje, govor, govorica, jezik: me dies, vox, latera deficiant Ci., omnibus praeclusisse vocem videbatur L., vetorque plura loqui, vocisque meae praecluditur usus O., Graiā scierit sive ille Latinā voce loqui O., neu iubeas … vocem mutare viros aut vertere vestem V., qui feros cultūs hominum recentum voce formasti catus H., cum civem ex voce cognovisset Iust., Latinae vocis honos Val. Max., sed vox hoc nuntiat omnis Mart.
h) izgovor, izgovarjanje, izgovarjava, izreka, izrekanje: rustica vox et agrestis quosdam delectat Ci.
i) (kot ret. t.t.) naglas, poudarek, starejše priglas: in omni verbo posuit acutam vocem Ci.

vozíti conducir (tudi avto) ; transportar

vlak vozi dvakrat na dan el tren circula dos veces al día
ta vlak ne vozi ob nedeljah este tren no circula los domingos
voziti kočijo (o pavu) abrir el abanico
voziti se na kolesu ir en bicicleta
voziti se z vlakom ir (ali viajar) en tren

vprašanj|e srednji spol (-a …) die Frage (aktualno Gegenwartsfrage, črnsko Negerfrage, delno Teilfrage, dvojno Doppelfrage, eksistenčno Daseinsfrage, izhodiščno Ausgangsfrage, izpitno Prüfungsfrage, jezikovno Sprachfrage, Sprachenfrage, kardinalno Kardinalfrage, ključno Schlüsselfrage, kontrolno Kontrollfrage, mejno Grenzfrage, nacionalno Nationalfrage, Nationalitätenfrage, nagradno Preisfrage, najvažnejše Hauptfrage, nasprotno Gegenfrage, odločilno Stichfrage, osnovno Grundfrage, osrednje Kernfrage, pravno Rechtsfrage, predhodno Vorfrage, proceduralno Prozedurfrage, rasno Rassenfrage, sporno Streitfrage, stransko Nebenfrage, strokovno Fachfrage, sugestivno Suggestivfrage, testno Testfrage, ugotovitveno Feststellungsfrage, usodno Schicksalsfrage, varavo Fangfrage, vmesno Zwischenfrage, žensko Frauenfrage, življenjsko pomembno Lebensfrage, cene Preisfrage, časa Zeitfrage, denarja Geldfrage, detajlov Detailfrage, interpretacije Auslegungsfrage, kompetence Kompetenzfrage, krivde Schuldfrage, manjšin Minderheitenfrage, meje Grenzfrage, moči/oblasti Machtfrage, nazora Einstellungsfrage, oblike Formfrage, obstoja/eksistence Existenzfrage, okolja Umweltfrage, postopka Verfahrensfrage, prepričanja Glaubensfrage, Überzeugungsfrage, presoje, preudarka Ermessensfrage, prestiža Prestigefrage, vere Glaubensfrage, vesti Gewissensfrage, vzgoje Erziehungsfrage, zaupanja Vertrauensfrage, znanja Wissensfrage)
odprto vprašanje eine offene Frage
retorično vprašanje eine rhetorische Frage
socialno vprašanje die soziale Frage
vprašanj po čem (nabiranje informacij) die Anfrage, die Erkundigung
vprašanje komu eine Frage an, die Befragung (des)
… vprašanj Frage-
(krog der Fragekreis, seznam die Frageliste, postavitev die Fragestellung)
to je samo vprašanje … das/es ist nur einer Frage des/der …
(časa eine Frage der Zeit, interpretacije eine Frage der Auslegung …)
to ni vprašanje (ni vprašljivo) das ist keine Frage
vprašanje je, ali … es fragt sich, ob
vprašanje je … es ist die Frage
načeti vprašanje eine Frage aufwerfen/aufrollen/anschneiden
nasloviti vprašanje na eine Frage richten an
postaviti vprašanje komu (jemandem) eine Frage stellen, anfragen bei
postavlja se vprašanje es erhebt sich die Frage
postaviti vmesno vprašanje med govorom, predavanjem: dazwischenfragen
zastaviti vprašanje komu (jemandem) eine Frage stellen
nenehno vrtati z vprašanji otrok: (jemandem) ein Loch in den Bauch fragen

vpraša|ti (-m) spraševati koga kaj (jemanden etwas) fragen, (jemandem) eine Frage stellen; (povprašati) anfragen
preveč vprašati (jemanden) überfragen
še enkrat vprašati nachfragen, rückfragen, zurückfragen
vprašati za svet sich Rat holen bei, (jemanden) zu Rate ziehen
Jasno! še vprašate! Und ob!/da fragen Sie noch!

vrátiti vrâtīm, vráti; vrátih vrâtī; vrâćen
I.
1. vrniti: vratiti novac, posjetu, posetu, k svijesti, k svesti, u život; vratiti životu vrniti življenju; vratiti žao za gore povrniti hudo s hudim; vratiti žao za sramotu; vratiti milo za drago, šilo za ognjilo
2. odvrniti, odgovoriti: vratiti koga s puta
II. vratiti se
1. vrniti se: vratiti se kući, s puta, na isti predmet; vratiti se prvim vlakom vrniti se s prvim vlakom; vratiti se prvom prilikom vrniti se ob prvi priložnosti
2. vratiti se k sebi zbuditi se iz nezavesti

vrem|e [ê] srednji spol (-éna …) das Wetter (aprilsko Aprilwetter, deževno Regenwetter, jesensko Herbstwetter, ostudno Sauwetter, pasje Hundewetter, poletno Sommerwetter, pomladno Frühlingswetter, primerno za kopanje Badewetter, za letenje Flugwetter, za potovanje Reisewetter, za pristajanje Landewetter), die Witterung; (vremensko stanje) die Wetterlage; (vremenski procesi) das Wettergeschehen
lepo vreme gutes Wetter, schönes Wetter
slabo vreme schlechtes Wetter, Schlechtwetter
bog vrema der Wettergott
fronta slabega vrema die Schlechtwetterfront
izboljšanje vrema die Wetterverbesserung
obdobje lepega vrema die Schönwetterperiode
obdobje slabega vrema die Schlechtwetterperiode
območje lepega vrema die Schönwetterlage
območje slabega vrema das Wetterloch, das Schlechtwettergebiet
poslabšanje vrema die Wetterverschlechterung
preobrat vrema der Wetterumschwung
sprememba vrema die Wetteränderung
ob vsakem vremu bei jedem Wetter
polet/let v slabem vremu der Schlechtwetterflug
čaranje za vreme der Wetterzauber
če bo vreme slabo bei Schlechtwetter
ki se spozna na vreme wetterkundig
ki vpliva na vreme wetterwirksam
občutljiv za vreme wetterfühlig, wetterempfindlich
občutljivost za vreme medicina die Wetterfühligkeit
vplivati na vreme wetterwirksam sein

vrískati to shout; (v gorah) to yodel

vrískati od veselja to shout for (ali with) joy; to exult (ob, nad at, over)
vriskajoč shouting (with joy), jubilant

vrnítev return; restitution

ob moji vrnítvi domov on my return home; on coming back
vrnítev pomladi the return of spring
vrnítev socialistov na oblast the return of the Socialists to power

vrnítev retour moški spol , rentrée ženski spol ; (česa) restitution ženski spol , reddition ženski spol , remise ženski spol , (denarja) remboursement moški spol ; (pošiljke) renvoi moški spol , retour moški spol

vrnitev domov retour chez soi (ali au pays)
ob njegovi (njeni) vrnitvi en rentrant, à son retour, à sa rentrée

vrnítev regreso m ; vuelta f ; (denarja) re(e)mbolso m ; (izposojenega) restitución f ; devolución f

proti vrnitvi (vračilu) contra devolución
ob moji vrnitvi a mi vuelta
vrnitev domov regreso m a su casa (ali al hogar)
vrnitev v domovino regreso m a la patria
ob vrnitvi, po vrnitvi de regreso
vrnitev z dela vuelta del trabajo
vrnitev pošiljke reexpedición f
vrnitev v življenje vuelta a la vida

vrv ženski spol (-i …) der Strick; strokovno, tudi za jekleno: das Seil; zelo debela: pomorstvo das Tau, die Trosse, tenka: die Leine; konopec: der Strang; vlečna: pomorstvo der Treidel
skakalna vrv das Springseil
vrvi množina Seile, Taue množina, die Seilerware, das Seilwerk
(dvižna Aufzugseil, krmilna Steuerseil, Steuerleine, ladijska Kabeltau, lovilna za pristanek Landefangseil, napenjalna Spannseil, nosilna Tragseil, obešalna Hängeseil, oporna Halteseil, ozemljevalna Erdseil, plezalna Bergseil, Kletterseil, podolžna nosilna Längstragseil, pomožna Hilfsseil, Vorseil, poševna Schrägseil, rešilna Fangleine, Schießleine, robna Randseil, sidrna Ankertau, vijačna Spiralseil, viseča Hängeseil, vlačilna Schlepptau, Schleppseil, vlečna za vozilo Abschleppseil, tehnika Förderseil, Zugseil, za perilo Wäscheleine, za uravnoteženje Gegenseil, zavorna Bremsseil, žična Drahtseil)
anatomija živčna vrv der Nervenstrang, das Nervenbündel
… vrvi Seil-, Tau-
(debelina die Seilstärke, konec das Seilende, Tauende, varovalo Seilsicherung)
odvezati vrvi (odvezati ladjo) loswerfen
boben za vrv die Seiltrommel
hoditi po vrvi seiltanzen
hoja po vrvi der Balanceakt (tudi figurativno)
plezanje po vrvi das Tauklettern
podoben vrvi strangförmig
premikati se ob vrvi seilen
pritrditi z vrvjo seilen
skakati ob vrvi seilspringen
skakanje ob vrvi das Seilspringen
spuščanje po vrvi/z vrvjo das Abseilen
spuščati po vrvi/z vrvjo abseilen (se sich)

vrvic|a² ženski spol (-e …) za psa: die Leine, Hundeleine
predpis, da morajo biti psi na vrvici der Leinenzwang
dati na vrvico anleinen
na vrvici/ob vrvici an der Leine, angeleint
Pse na vrvico! Hunde anleinen!

vsak (-a, -o)

1. jeder/jede/jedes; samostalniško tudi jedermann

2. (sleherni) aller/alle/alles, jeglicher/jegliche/jegliches (vsaka pomembna informacija alle wesentliche Information)

3.
na vsakih (deset) dni/ ur/mesecev/let zehntäglich, zehnstündlich, zehnjährlich
(na vsakih pet mesecev fünfmonatlich, na vsakih sedem dni siebentäglich, na vsakih sedem ur siebenstündlich)
na vsakih sto let hundertjährlich
na vsakih nekaj dni/tednov/ mesecev/let alle paar Tage/Wochen/Monate/Jahre

4.
ob vsakem času zu jeder Tageszeit, jederzeit
ob vsakem vremenu bei jedem Wetter
v vsakem oziru/pogledu in jeder Hinsicht, in jeder Weise
vsak dan jeden Tag, täglich
vsak večer jeden Abend, allabendlich
vsako jutro jeden Morgen, allmorgendlich
vsako leto jedes Jahr, alljährlich, jährlich
vsako minuto jede Minute, alle Minuten, minütlich
vsako sekundo jede Sekunde, sekundlich, sekündlich
|
iti čez vsako mero maßlos sein, sich übersteigern
pod vsako kritiko unter allem Hund, unter aller Kritik
biti navzkriž/skregan z vsako logiko aller Logik widersprechen, aller Logik ins Gesicht schlagen
za vsako ceno um jeden Preis
meniti se za vsako pasjo figo sich um jeden Mückendreck kümmern
figurativno vsako tele ima svoje veselje jedes Tierchen hat sein Pläsierchen
vtakniti nos v vsako reč seine Nase in alle Töpfe stecken
vsak začetek je težak aller Anfang ist schwer
vsakemu svoje jedem das Seine
vsak je svoje sreče kovač jeder ist seines Glückes Schmied

vsák -a, -o every; (posamezen) each

vsák, -a, -o dan every day, daily
vsák, -a, -o tretji dan every three days
vsák, -a, -o teden every week, weekly
vsák, -a, -o od dveh (obeh) either
vsák, -a, -o posamezen each and every one
vsák, -a, -o čas any time
vsák, -a, -o učenec every pupil
vsák, -a, -o učenec tega razreda each pupil of this class
na vsák, -a, -o način at any rate
vsakih 20 korakov every twenty paces
ob vsák, -a, -oem vremenu in all weathers
vsák, -a, -o posebej, vsák, -a, -o ločeno separately
vsák, -a, -oemu svoje! to every man his due!, to each his own!
vsák, -a, -o po svoje each (one) in his own way
imava vsák, -a, -o svoje mnenje we have each our own opinion
vsák, -a, -o je dobil 5 SIT they got 5 tolars each
poznam vsák, -a, -oega učenca tega razreda I know every pupil in this class
vsák, -a, -o učenec mora to vedeti, znati every pupil must know this
lahko prideš ob vsák, -a, -oem času you can come at any time

vsák (pridevniško) chaque , (samostalniško) chacun ; (splošno) tout

vsak hip à tout moment, à chaque moment (ali instant)
ob vsaki uri à toute heure
vsak dan chaque jour, tous les jours
vsak drugi dan tous les deux jours
vsak prvi v mesecu tous les premiers du mois, à chaque premier du mois
vsaka tretja hiša une maison sur trois
brez vsakega dvoma sans nul doute
brez vsakega komentarja sans aucun commentaire
vsak izmed njih chacun d'eux
vsak čas pride il arrive d'un moment à l'autre
vsak človek mora umreti tout homme doit mourir

vsák cada , (splošno) todo, todos

ob vsaki uri a todas horas, a cualquier hora
vsak hip en cualquier momento, en todo momento
vsak hip bo tu llegará de un momento a otro
vsaka tretja beseda cada tres palabras
brez vsakega dvoma sin ninguna duda, sin duda alguna
vsak mesec cada mes, todos los meses
vsak študent todo estudiante, todos los estudiantes
vsakemu njegovo a cada cual lo suyo glej tudi vsakdo
vsak komentar je odveč huelgan los comentarios