Franja

geofizikalen pridevnik
(o geofiziki) ▸ geofizikai

geološka preteklost stalna zveza
geologija (o razvoju Zemlje) ▸ földtörténeti múlt

geometrično prislov
(o geometriji) ▸ geometrikus, mértani

geotermalna energija stalna zveza
(o energetskem viru) ▸ geotermikus energia
Geotermalna energija je termalna energija, ki jo proizvaja Zemljina notranja vročina. ▸ A geotermikus energia a Föld belső hőjéből származó energia.
Brez izkoriščanja poceni geotermalne energije bi bilo življenje v Reykjaviku še precej dražje. ▸ Az olcsó geotermikus energia kiaknázása nélkül sokkal drágább lenne az élet Reykjavíkban.

Gericht², das, (-/e/s, -e)

1. Recht sodišče, vor Gericht bringen spraviti pred sodišče; vor Gericht kommen priti pred sodišče; beim Gericht verklagen tožiti pred sodiščem

2. (Richterspruch) sodba; Jüngstes Gericht poslednja sodba; Gottes Gericht božja sodba

3. Gericht halten über, zu Gericht sitzen soditi (komu); figurativ razsojati o; mit jemandem scharf ins Gericht gehen biti neprizanesljiv do

gering majhen, neznaten, Aussichten, Neigung: neznaten; (unbedeutend) nepomemben; Volk: preprost; Meinung: slab; zu gering premajhen; nicht die geringste Hoffnung niti najmanjšega upanja; gering denken von imeti slabo mnenje o; nicht gering nemajhen; nicht im geringsten niti najmanj, še malo ne

germānitās -ātis, f (germānus)

1. zveza med brati in sestrami, bratstvo, sestrstvo, sorodstvo: moveant te horum lacrimae, moveat pietas, moveat germanitas CI., germanitatis stupra CI. s sestro, subituram vobis aliquando germanitatis memoriam L., nexus germanitatis AP. sestrska vez.

2. meton.
a) bratska dvojica: sic Thebanorum germanitas rupta CYPR.
b) rodna sestra: fallacie germanitatis inducta AP.

3. metaf.
a) bratstvo, sorodstvo med mesti, tj. med naselbinami, ki izhajajo iz enega in istega mesta: Argis et illos sicut sese oriundos esse, ab ea germanitate fraternam sibi cum iis caritatem esse L.
b) (o stvareh) skoraj brat(ov)ska (sestrska) podobnost: mālorum, vini PLIN., eorum (digitorum) speciosa g. LACT.

germanski pridevnik
1. v zgodovinskem kontekstu (o Germanih) ▸ germán
2. (o območju) ▸ germánPrevladovali so gostje z germanskih trgov, Češke in domači gostje. ▸ A germán piacról érkező, a cseh és a hazai vendégek voltak túlsúlyban.

3. (o jezikovni skupini) ▸ germánIme Karel je po izvoru germansko. ▸ A Károly germán eredetű név.
Povezane iztočnice: germanski jeziki

4. (o lastnosti) ▸ germánV sebi imam germansko natančnost po mami in seveda južnjaško, bosansko sentimentalno dušo po očetu. ▸ Anyai ágon a germán pontosság, apai ágon meg persze a déli, szentimentális bosnyák lélek jellemző rám.

germānus 3

1. roden, pravi, pristen o bratih in sestrah, ki imajo istega očeta in isto mater ali vsaj istega očeta oz. isto mater: PL., frater germanus TER., CI., soror germana CI., N.; kot subst.
a) germānus -ī, m rodni brat: KOM., haec germanus Eryx quondam tuus arma gerebat V., ardescunt germani caede bimembres (sc. Centauri) O.; o živali: deinde eius (arietis) germanum cornibus conitier, in me arietare ACC. AP. CI.; v besedni igri: de germanis, non de Gallis duo triumphant consules VELL.
b) germāna -ae, f rodna sestra: duae germanae meretrices cognomines PL., germana Iovis (= Iuno) V., g. mariti O., ubi sit germana, rogat O.

2. metaf.
a) (v prisrčnem nagovoru) = preljubi, premili, predragi: germane Hector, germana soror ENN. FR.
b) bratski, bratsko deljen, sestrski: nunc tu mihi amicus es in germanum modum PL., duas germanas (vites) cognovimus COL., sic fratres quasi et germanis casibus exules IUST.
c) pristen, pravi, resničen, stvaren, odkrit: PL., g. iustitia CI., haec est mea ... g. patria CI., haec g. ironia est CI. prava, gola, illi veteres germanique Campani CI., cum mutila quaedam et hiantia locuti sunt, germanos se putant esse Thucydidas CI., scio me asinum germanum fuisse CI. EP., germanissimus Stoicus CI. pravi pravcati stoik, germanus Gallus SEN. PH.; adv. germānē pristno, prav pošteno: animus g. Romanus AUG., g. fraterneque rescribam CI. EP. (?).

gerō -ere, ges-sī, ges-tum (iz *geso)

I.

1. nesti, nositi: Vulcanum (ogenj) in cornu conclusum PL., onera VARR., formicae onus ore gerentes O., caput incensum fervore gerebant LUCR., g. terram L., tela gerunt V. prinašajo, dobavljajo, g. tela dextris, sceptrum dextrā, pila manu V., Horatius spolia prae se gerens H., clipeum laeva gerebat O.; redko z naznačeno smerjo: saxa in muros g. L.; pren.: bella manu letumque gerens V.

2. occ.
a) na sebi nositi, imeti: vestem N., O., hastam, vittas, regis insigne, barbam et crines V., umbrata gerunt civili tempora quercu V., cuncta gerens, vocemque et corpus et arma Metisci V., virginis os habitumque gerens et virginis arma V., quod aliena capella gerat distentius uber H., g. serta, vinela, angues imixtos crinibus, cornua fronte, terga leonis (levíno) O., tela gerit fixa in pectore O. ima ... zapičene, quae bracchia gessit, crura gerit O. kar je imel za roke, ima (zdaj) za noge, simulacrum gerebat Beli effigiem CU. je imel Belovo podobo, fratrum speciem g. SEN. TR.; z abstr. obj.: g. nomen decusque V. uživati, nomen O. ime imeti, imenovati se, falsum cognomen SEN. PH. imeti izmišljen priimek, mores O. kazati; pren. alicuius personam g. krinko koga imeti = vlogo koga igrati, zastopati koga: quam personam gerere velimus CI., est proprium munus magistratus intellegere, se gerere personam civitatis CI. da zastopa državo; od tod tudi gerere aliquem vlogo koga igrati, njegov posel (službo, opravilo) vršiti: g. principem PLIN. IUN. kot prvak nastopati, aedilem AP., non heredem regni, sed regem IUST. ne vesti se kot ..., ampak kot ..., civem patremque CL.
b) v sebi nositi, imeti, gojiti: animum muliebrem ENN., iras PL., TER., amicitiam CI., N., muliebres inimicitias CI., Catonem inimicitias cum multis gessisse accepimus CI. da je z mnogimi živel v sovraštvu, veteres inimicitias cum Caesare g. C., advorsum divitias invictum animum gerebat S., suos hortatur, uti fortem animum gererent S. da naj razodevajo (kažejo) Iulus ante annos animumque gerens curamque virilem V., curam g. pro aliquo V. skrb imeti za koga, skrbeti za koga, seu tu querelas sive geris iocos ... pia testa H. vsebuješ, praecipuum in Romanos gerebant odium L. gojili, mixtum gaudio et metu animum g. L., g. in pectore ferrum, vulnus mente tacita, vires sine mente O., partum ali uterum PLIN. noseča biti, (o živalih) breja biti; abs.: ad ea rex, aliter atque animo gerebat, placide respondit S. kot si je mislil.
c) na sebi (= na svojem površju) nositi, imeti, pogosto = roditi: gerit India lucos V., platani mālos gessere V., terra viros urbesque gerit silvasque ferasque O., silva gerit frondes, eiectas litus harenas O., arbores gesserat Oete O., quidquid et herbarum Thessala terra gerit TIB.
č) gerens aliquid lahko včasih slovenimo s predlogom s (z) in soc.: monstrum centum oculos gerens O. s stotimi očmi, in vertice picum gerens, ora pallidiora gerens O. bolj bledega obraza.

3. posebna pren. rekla:
a) prae se gerere aliquid kaj očitno kazati, izražati, razodevati: utilitatem CI. očitno koristiti, perspicuam coniecturam CI. očitno in jasno dajati mesto dozdevam.
b) morem gerere alicui storiti komu po volji, ugoditi, ustreči, vda(ja)ti se komu (čemu): PL., TER., geram tibi morem CI., diligenter Sex. Naevii cupiditati morem gerunt CI., mos est gerendus Cn. Pompeio CI., gerat ille suo morem furiosus amori O.; brez dat.: ut homines sunt, ita morem geras PL.

4. metaf. refl. se gerere (vselej s kakim adv., adv. določilom ali predik. acc.)
a) kako nositi se, obnašati se, vesti se, kazati se, ravnati: g. se valde honeste CI. EP., se turpissime CI., in ea (re publ.) se excellentius CI. (gl. ex-cellō), sic me in hoc magistratu geram, ut ... CI., ut te illic gesseris, non audeo dicere CI., illi quo se pacto gerunt? CI., quemadmodum se unusquisque nostrum gerat CI., g. se contumacius N., sic se gerebat, ut ... N., sic se gerendo N. ob takem vedenju (ravnanju), ut sese victus gereret, exploratum misit S., sic me non solum adversus socios gesseram, sed etiam adversus hostes L., g. se inconsultius L., se turpiter in legatione PLIN. IUN.; g. dis se minorem H. bogovom se podrejati, se medium L. ne biti na nikogaršnji strani, nepristranski biti, nepristransko ravnati, se illis dignum SEN. PH.; adv. določilo izraženo s praep.: census ... tantum modo indicat eum, qui sit census, ita se iam tum gessisse, pro cive CI. kakor (kot) državljan, g. se pro colonis L., se sine crimine O.
b) (zevg.) držati se in držati: meque vosque in omnibus rebus iuxta geram S., g. se et exercitum more maiorum S.

II. metaf.

1. storiti, izvršiti, izvesti, opraviti, oskrbeti: quod factum gessissem pro salute rei publ. CI., eosdem in foro gessi labores CI., ea, quae clarissimus adulescens gessit et gerit CI., omnia per servos latronesque gessisti CI., nec tecum talia gessi V., maiora fide g. O. neverjetna dela izvršiti, tutelam alicuius g. DIG. varuh biti komu, toda: g. tutelam corporis SEN. PH. za telo skrbeti; zelo pogosto rem (res) gerere
a) v splošnem pomenu = zadeve (posel, posle) opravljati: rem gero et facio lucrum PL., si quis rem mandatam malitiosius gessisset CI., in rebus gerendis tarditas odiosa est CI., quo pacto rem gerat H. (toda pesn. kot naslovitev pisma: Celso gaudere et bene rem gerere ... refer = Celso salutem ali salvere ... refer; gl. gaudeō in prim.: illum bene gerere rem et valere et vivere PL.); rem bene ali male g. tudi = svoje premoženje (imetje) dobro ali slabo upravljati, z njim dobro ali slabo gospodariti: multi suam rem bene gessere ENN. AP. CI., male rem gerentibus patribus bonis interdici solet CI.; od tod pt. pr. kot adj. relat. z gen.: rei male gerentes PL. slabi trgovci (obrtniki); pomni še reklo: hanc rem gero PL. pazim, hanc rem gere PL. tukaj pazi!
b) v posebnem pomenu α) o velikih dejanjih (delih): g. res magnas N., tantas res CI., qui cum res maximas gesserit CI.; abs.: spes gerendi (sc. res) CI., nam gerere quam fieri tempore posterius, re atque usu prius est S. dejansko izvrševanje (= opravljanje) službe pride sicer časovno za izvolitvijo, od tod gesta -ōrum, n vojna dejanja: N., pa tudi = sodne obravnave (razprave): pozni ICTI., ECCL.; res gestae dejanja, poseb. vojna: N., S., L. idr. rerum gestarum memoria CI., ob eas res bene fortiter feliciterque gestas CI. zaradi teh dobrih, hrabrih in srečnih dejanj (del), res domi gestae O. mirovna dejanja (dela). β) (o poveljniku) poveljevati, voditi (vojno, bitko ...): quo cornu rem gessit N., res in Africa gessit N., Cnaeus terrā, Publius navibus (na morju) rem gereret L., eādem fortunā ab altero consule ad Cominium gesta res L., rem (res) male (bene, prospere) g. N., C. nesrečno (srečno) se vojskovati, tempus rei gerendae C.; podobno occasio negotii bene gerendi C. ugoden čas (ugodna priložnost) srečno udariti na sovražnika. γ) (o vojakih) bojevati (boriti) se: comminus, eminus rem g. L., gladiis res geri coepta est L., obstare rei bene gerendae L.

2. pass. geri zgoditi se, izvršiti se: dum haec in Venetis geruntur C., haec dum Romae geruntur CI., quatriduo, quo haec gesta sunt CI., palam res gesta est CI., ab initio res quem ad modum gesta sit vobis exponemus CI., quid negotii geritur? CI. kaj se godi? male gestis in Sicilia rebus N. ko se je zadeva na Siciliji slabo obnesla, (naspr.) rebus bene gestis V. ker se je zadeva dobro obnesla, ea diversā dum parte geruntur V., luce nihil gestum est O.

3. occ.
a) bellum gerere (vojno) vojevati, bojevati (vojskovati) se: CI., C., N., L. idr. bellum g. adversus (adversum) ali in aliquem (aliquid) CI., N., L. idr. ali contra aliquem IUST., EUTR. ali in aliquem CI., N. idr. ali contra aliquem IUST., EUTR., bellum g. pro aliquo V., bellum g. ad Troiam V.; bellum g. cum aliquo je dvoumno, ali s kom ali zoper koga: Romulus bella cum finitimis felicissime multa gessit CI., Belgae ... proximi sunt Germanis, ... quibuscum contiventer bellum gerunt C. ali (redkeje) = v zvezi s kom, na strani koga: quod Chabrias adversum regem bellum gereret cum Aegyptiis N., tudi = pod kom, pod poveljstvom koga: L.; zevg.: pacem an bellum gerens S. kadar miruje ali kadar se vojskuje, v miru ali vojni, bellum pacemque g. V. odločati o vojni in miru; podobno rem. publ. g. bojevati (vojskovati) se za državo (večinoma z adv. bene, feliciter, prospere, egregie idr.): C., rei publ. bene gerendae spes CI., cum a M. Lepido imperatore saepenumero res publ. bene et feliciter gesta sit CI., quae (litterae) rem publ. bene gestam in bello nuntiarent CI., rem publ. foris gerendam ait L., in Volscis res publ. egregie gesta L., quod se absente res publ. egregie gesta esset L.; proelium (proelia) g. boj(e) biti, bojevati se: L. EPIT., FRONT.
b) (službe) opravljati, izvrševati, upravljati: aedilitatem PL. consulatum, dictaturam, praeturam, tribunatum, magistratum, potestatem, imperia, honores (častne službe) CI., rem publ. CI., N. upravljati, rem publ. g. atque administrare CI. prevzeti in upravljati, g. negotium publicum CI. uradni posel izvrševati, uradno službo (nalogo) opravljati, imperium poveljevati, munus N., civitatis sacerdotium VITR.; (kot državni oblastnik) kaj prirediti, vaditi, vršiti, izvajati, držati: comitia CI., censum (namreč kot cenzor) SUET.
c) negotium gerere, negotium bene ali male g. (trgovski, obrtni, gospodarski) posel opraviti, posel dobro ali slabo opraviti, dobro ali slabo gospodariti, dobro ali slabo kupčijo napraviti, (pri pravdanju) dobro ali slabo opraviti: suum negotium gerunt otiosi CI., negotii gerendi inscitiā ... adflicti publicani CI., nemo Gallorum sine cive Romano quidquam negotii gerit CI., praeclare suum negotium gessit Roscius CI., qui male ... gerendo negotio ... in vetere aere alieno vacillant CI., tu tuum negotium gessisti bene CI. ti si (pri pravdanju) dobro opravil; od tod pt. pr. gerens kot adj. relat. z gen.: homines negotii gerentes CI. trgovci, obrtniki, negotii bene gerentes CI. dobri trgovci (naspr. rei male gerentes PL., gl. zgoraj), eques Rom. sui negotii bene gerens CI. ki je preudarno tržil.
č) (čas) prebiti, preživeti: aetatem cum aliquo SULPICIUS IN CI. EP. primae adulescentiae tempus SUET.; od tod g. annum z vrstilnim števnikom = teči v ... leto, star biti (toliko in toliko) let: annum gerens aetatis sexagensimum ac nonum superque mensem ae diem septimum SUET. star 69 let, en mesec in 7 dni; v istem pomenu tudi annos gerens z glavnim števnikom: annos gerens proxime quadraginta AUR.

gerula -ae, f (gerere) nosilka: AP., TERT., HIER., o čebelah: gerulae secundos flatus captant PLIN. tovorilke.

gésier [žezje] masculin ptičji želodec, mlin

se poser sur le gésier (aéronautique) pristati na trebuhu (o letalu); populaire želodec, trebuh

gēsta f pl.

1. junaška dela, junaštva, podvigi:
le gesta degli antenati junaška dela prednikov
canzoni di gesta lit. chansons de geste, srednjeveški viteški epi

2. iron. podvigi:
mi hanno narrato le tue gesta pravili so mi o tvojih podvigih

geste [žɛst] féminin, vieilli junaško dejanje

chanson féminin de geste (histoire) francoska junaška pesem, ciklus junaških pesmi
les faits et les gestes de quelqu'un podrobnosti o dejanjih kake osebe

gestiō -īre -īvī (-iī) -ītum (gestus -ūs)

I. pačiti se: GELL. (11, 13, 10). –

II.

1. veselo se nositi, od veselja biti razposajen (objesten), biti prevzeten, prevzemati se, od veselja poskakovati, od veselja vriskati, veselje uganjati, veseliti se: quid gestiam? TER., quid est quod sic gestis? TER., ut ... sic nostri animi ... urbano opere defessi gestiant ... vacui cura ac labore CI., gestientes comprimere CI., qui ... voluptate nimia gestiunt CI., inani laetitia exsultans et temere gestiens CI., gestientes otio L., animus gestiens secundis rebus L., gestit, qui subita felicitate exhilaratus nimio corporis motu praeter consuetudinem exsultat P. F.; o živalih: cur non gestiret taurus equae contrectatione CI., (cycnos) studio gestire lavandi V. so vsi navdani z željo, tum gestit aper, cum sese ... tigris abstulit VAL. MAX., apricitate dici gestiunt aves COL. se veselo gibljejo, quae (animalia) ... gestire discursibus LACT.; enalaga: laetitia gestiens CI. objestna radost, prim.: laetitia efferatur ac gestiat CI. bodi objestna; metaf.: dialogorum libertate g. Q. svobodneje se gibati v razgovoru.

2. trans. živo (strastno) želeti, poželeti kaj, hlepeti (hrepeneti, koprneti, dehteti) po čem; hoteti, zahtevati; z inf.: gestio promittere PL., senatum ... delere gestit CI., parietes ... huius curiae tibi gratias agere gestiunt CI., transfuga divitum partes linquere gestio H., quanta vitarit narrare pericula gestit O., faba runcari non gestit PLIN. ne mara; z ACI: equidem illam moveri gestio PL.; z obj. v acc.: nescio quod scelus gestiens AP. snujoč; abs. šalj.: gestiunt mihi pugni PL. prsti me srbe = mika me, da bi pretepal ..., gestiunt mihi scapulae PL. hrbet me srbi = hoče biti tepen.

Opomba: Star. impf. gestībant PL., gestībat GELL.

gestion [žɛstjɔ̃] féminin upravljanje, uprava, vodstvo, poslovanje

gestion des affaires poslovodstvo
compte-rendu masculin, rapport masculin de gestion poročilo o poslovanju
frais masculin pluriel de gestion upravni stroški
mauvaise gestion slabo gospodarstvo
gestion budgétaire gospodinjstvo, gospodarjenje
gestion forcée prisilna uprava
gestion directe samooskrbovanje
gestion de biens, de fortune premoženjska uprava

Gewißheit, Gewissheit, die, (-, -en) gotovost; die Gewißheit haben, [daß] dass biti gotov, da; zur Gewißheit werden postati gotovo; ich will Gewißheit haben vedeti hočem, pri čem sem; sich Gewißheit verschaffen über prepričati se o

gibanj|e¹ srednji spol (-a …)

1. (premikanje) die Bewegung, -bewegung (cikcakasto Zickzackbewegung, v krogu/krožno Kreisbewegung, naprej Vorwärtsbewegung, navzdol Abwärtsbewegung, navzgor Aufwärtsbewegung, navzven Auswärtsbewegung, nazaj Rückwärtsbewegung, vstran Seitwärtsbewegung; fizika centralno Zentralbewegung, živalstvo, zoologija ciliarno Flimmerbewegung, kemija, fizika molekularno Molerkularbewegung, astronomija planetov Planetenbewegung, plodu Kindsbewegungen množina, geografija zemlje Erdbewegung, zraka Luftbewegung; glavno Hauptbewegung, lastno Eigenbewegung, mišično Muskelbewegung, navidezno Scheinbewegung, nutacijsko Nutationsbewegung, telesno Körperbewegung)

2. tehnika die Bewegung, der Gang (navzgor Aufwärtsgang, navzdol Abwärtsgang, povratno Rückwärtsgang, rotacijsko Rotationsbewegung; bata Kolbenbewegung)

3. (količinski razvoj) die Bewegung, -bewegung, die Entwicklung, -entwicklung (cen Preisentwicklung, Preisbewegung, prebivalstva Bevölkerungsbewegung, populacije Populationsbewegung, tečaja Kursbewegung)
svoboda gibanja die Bewegungsfreiheit, pravo die Freizügigkeit
zmožnost gibanja das Bewegungsvermögen
nauk o gibanju die Bewegungslehre
želja po gibanju der Bewegungsdrang
medicina zdravilno gibanje die Bewegungstherapie
z malo gibanja bewegungsarm
moten v gibanju bewegungsgestört
ki zavira gibanje bewegungshemmend
spraviti v gibanje in Bewegung setzen

gíbanje (-a) n

1. movimento; moto:
gibanje nebesnih teles moto degli astri
fiz. enakomerno gibanje moto uniforme
fiz. premočrtno, krivuljno gibanje moto rettilineo, curvilineo
fiz. pospešeno gibanje moto accelerato

2. (naraščanje in upadanje količine česa) movimento, andamento; fluttuazione:
gibanje gospodarstva andamento dell'economia
podatki o gibanju prebivalstva dati sul movimento della popolazione
gibanje temperature fluttuazione della temperatura

3. (delovanje za dosego določenega cilja) movimento:
študentsko gibanje movimento studentesco
žensko gibanje movimento femminista
ekon. gibanje cen fluttuazione dei prezzi
geogr. gorotvorno gibanje movimento orogenetico

gíbati (gíbljem)

A) imperf.

1. muovere

2. knjiž. (povzročati, pospeševati kako dejanje) muovere, essere il motore

B) gíbati se (gíbljem se) imperf. refl.

1. (premikati se, hoditi) muoversi, spostarsi:
vozilo se lahko giblje po kopnem in po vodi il veicolo può muoversi per terra e in acqua

2. (zadrževati se kje) muoversi, essere; essere circoscritto:
nezadovoljstvo se giblje v mejah režimsko dopuščene kritike lo scontento è circoscritto nell'ambito di una critica tollerata dal regime

3. (biti v določenem razponu, biti približno ocenjen) muoversi, andare, oscillare; essere stimato:
proizvodnja jekla se giblje od deset do petnajst tisoč ton letno la produzione dell'acciaio va dalle dieci alle quindicimila tonnellate annue
škoda se giblje od dveh do treh milijonov i danni sono stimati sui due o tre milioni