Franja

Līvius 3 Lívij(ev), ime starega rim. plebejskega rodu, ki mu pripadata rodbini Salinatores in Drūsī. Poseb. znani so

1. M. Līvius Salīnātor Mark Livij Salinator, konz. z Lucijem Emilijem Pavlom in skupaj z njim zmagovalec nad Iliri l. 219, po vrnitvi iz vojne obsojen zaradi poneverbe, l. 207 je kot konz. z Gajem Klavdijem Neronom premagal Hazdrubala ob Metavru. Kot cenzor je l. 204 vpeljal osovraženi davek na sol (solarino), po katerem je menda dobil priimek Salinator. Verjetneje pa je, da je bil eden njegovih prednikov salinator = sol(in)ar in da je iz apel. sčasoma nastalo lastno ime: Ci., L., Val. Max.

2. M. Līvius Drūsus Mark Livij Druz, sodelavec in nasprotnik Gaja Grakha v času njegovega drugega tribunata l. 122, konz. l. 112: Ci.

3. njegov istoimeni sin, mož neomadeževanega značaja, izvrsten govornik, po Ci. propugnator ac prope patronus senatus. Priljubil se je tudi plebejcem, ko je hotel kot tr. pl. l. 91 s svojim zemljiškim zakonom (lex agraria) olajšati njihov težki položaj; s svojim zakonskim predlogom de civitate sociis danda si je nakopal sovraštvo plemstva, ki ga je dalo zahrbtno umoriti po Kvintu Variju. Po njegovem umoru se je vnela zavezniška vojna: Ci., Vell., Ap., Aur.

4. Līvia Drūsilla Livija Druzíla, roj. okrog l. 55, poročena s Tiberijem Klavdijem Neronom, s katerim sta imela sinova Tiberija (kasnejšega cesarja) in Druza; od l. 38 druga soproga cesarja Augusta, ki jo je sprejel v rod Julijev. Bila je huda spletkarka, ki je imela svojega drugega moža popolnoma pod svojim vplivom in si je na vso moč (pri tem se ni ustrašila nobenega, še tako nizkotnega sredstva) prizadevala, da bi Tiberiju, svojemu sinu iz prvega zakona, zagotovila prestolonasledstvo; to se ji je tudi posrečilo, vendar je v času Tiberijeve vladavine izgubila ves vpliv. Umrla je l. 29 po Kr.: O., Vell., T., Suet.

5. Līvia ali Līvilla Livija, Livíla, Druzova in Antonijina hči, Germanikova sestra, v drugo poročena s Tiberijevim mlajšim sinom Druzom, ki mu pa ni bila zvesta in ga je s Sejanovo pomočjo l. 23 po Kr. umorila. L. 31 po Kr. je bila usmrčena: T., Suet.

6. Līvia Orestilla Livija Orestíla, poročena z Gajem Pizonom, kasneje soproga cesarja Kaligule: Suet. — Temu rodu pa ne pripadata:

7. Līvius Andronīcus Livij Androník, Tarentinec, ujet l. 272, suženj M. Livija Salinatorja, ki ga je osvobodil. Od l. 240 je deloval kot gledališki igralec in dramski pesnik. Znan je po svojem prevodu Odiseje (prevedel jo je v saturnijskem metru), ki so ga vsesplošno uporabljali kot šolsko knjigo, velja pa tudi za začetnika rim. dramatike in sploh prvega rim. pesnika: Ci., L., Gell.

8. T. Līvius (Patavīnus) Tit Livij (Patavijec), roj. l. 59 v Pataviju (Padovi), umrl l. 17 po Kr., zgodovinopisec; popisal je rim. zgodovino od ustanovitve mesta do Druzove smrti (l. 9) v 142 knjigah, od katerih nam je ohranjenih le 35 (1.—10., 21.—45.): Sen. ph., Q., T., Plin. iun., Suet., Hier.; pl. Livii Vop. možje kakor (kakršen je bil) Livij; apel.: Iosephus Graecus Livius Hier. grški Livij, Livij v grškem jeziku. — Adj.
a) Līvius 3 Lívijev: lex Ci., familia T.
b) Līvīanus 3 Lívijev, Lívijin, lívijski: fabula, modi (sc. Livija Andronika) Ci., exercitus (sc. konzula M. Livija Salinatorja) L., charta Plin. Livijin, livijski = po Liviji imenovan papir.

livre¹ [livr] masculin knjiga

grand livre glavna knjiga
à livre ouvert brez priprave, z lista, gladko, tekoče
livre de lecture čitanka
livre de compte, de comptabilité računovodska knjiga
livre d'images slikanica
livre de chansons, (religion) de cantiques pesmarica
livre de chevet najljubša knjiga
livre foncier zemljiška knjiga
livre de cuisine kuharska knjiga
livre blanc, jaune (politique) bela, rumena knjiga
livre de bord ladijska knjiga
livre de caisse blagajniška knjiga
livre des hôtes knjiga gostov
livre d'inventaire inventarna knjiga
livre d'or zlata knjiga
livre scolaire šolska knjiga
livre relié vezana knjiga
livre pour la jeunesse mladinska knjiga
livre journal (commerce) dnevnik
livre d'occasion antikvarična knjiga
livre de prières molitvenik
livre spécialisé, technique strokovna knjiga
livre des recettes (ali des entrées), des dépenses knjiga dohodkov, izdatkov
amateur masculin de livres ljubitelj knjig
bureau masculin du livre foncier zemljiko knjižni urad
clôture féminin annuelle des livres (commerce) letni zaključek
échange masculin de livres zamenjava knjig
location féminin de livres izposojevanje knjig
loueur masculin de livres izposojevalec knjig
teneur masculin de livres knjigovodja
tenue féminin des livres (en partie double) (dvojno) knjigovodstvo
être sur le livre rouge biti na črni listi
arrêter, balancer, clôturer les livres (commerce) zaključiti knjige
inscrire dans, porter sur les livres vknjižiti, vnesti v knjige
sécher, pâlir sur les livres vedno pri knjigah čepeti

lízati lécher; manger par gourmandise (ali friandise) ; (poljubljati) bécoter, embrasser quelqu'un

lizati se flatter servilement, flagorner
lizati pete komu lécher les bottes (ali popularno le cul) de quelqu'un (ali à quelqu'un)

lízati (lížem)

A) imperf. ➞ polizati

1. leccare:
mačka liže mladiče la gatta lecca i gattini
lizati sladoled leccare un gelato

2. pejor. sbaciucchiare

3. pren. lambire:
ogenj že liže streho il fuoco sta lambendo il tetto

4. (švigati, plapolati) vampeggiare, fiammeggiare, guizzare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
sonce liže zadnje krpe snega il sole scioglie le ultime pezze di neve
pren. lizati pete, roke komu leccare i piedi a qcn., adulare qcn.; vulg. leccare il culo a qcn.
boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska guardati dagli ipocriti, dai leccapiedi

B) lízati se (lížem se) imperf. refl.

1. leccarsi

2. sbaciucchiarsi; pog.
vsak naj se liže ven, kakor se more si salvi chi può

ljúb cher, chéri; aimable, gentil, charmant; agréable

ljubi bog le bon Dieu
ves ljubi dan toute la sainte journée
zaradi ljubega miru pour avoir la paix
na ljubo pour l'amour de, en faveur de, au proflt de
ljubo mi je, da je suis bien aise que (+ subjunktiv)
ni mi ljubo, da je n'aime pas que (+ subjunktiv)
najljubši qui est le plus cher, qu'on aimé le mieux, qu'on préfère, favori
moje najljubše opravilo ma plus chére occupation, mon occupation favorite (ali de prédilection)

ljubézen amour moški spol , affection ženski spol ; (nežna) tendresse ženski spol

čutna ljubezen amour sensuel
bratovska (materinska, otroška) ljubezen amour fraternel (maternel, filial)
platonična ljubezen amour platonique
strastna ljubezen amour passionné, passion ženski spol
ljubezen do bližnjega amour du prochain
ljubezen do domovine amour de la patrie
iz ljubezni par amour
ljubezen je slepa l'amour est aveugle (ali voit tout en beau)
razkritje ljubezni déclaration ženski spol d'amour
ljubezen na prvi pogled le coup de foudre
sreča v igri, nesreča v ljubezni (šaljivo) heureux au jeu, malheureux en amour (ali familiarno en ménage)
stara ljubezen ne zarjavi on revient toujours à ses premières amours

ljubezenski pridevnik
1. (o ljubezni) ▸ szerelmi, szerelmesMoja ljubezenska zgodba je trajala le nekaj tednov. ▸ Az én szerelmi történetem csak néhány hétig tartott.Kot vidimo, lahko ljubezenske afere uničijo dober zakon, a pomagajo stabilizirati slabega. ▸ Mint láthatjuk, a szerelmi afférok tönkretehetik a jó házasságot, de segíthetnek stabilizálni a rosszat.Moje ljubezensko življenje je že nekaj časa stabilno. ▸ A szerelmi életem már egy ideje stabil.Verjetno je potem srečala fanta, s katerim je ustvarila uspešno ljubezensko razmerje. ▸ Valószínűleg ezt követően találkozott azzal a fiúval, akivel sikeres szerelmi kapcsolata alakult ki.
Povezane iztočnice: ljubezenski trikotnik, ljubezenski napoj, ljubezensko gnezdece, ljubezenska lirika, ljubezenske zvezde

2. (o spolnem odnosu) ▸ szerelmi, szerelmesV filmu je kar nekaj vročih ljubezenskih prizorov. ▸ A filmben jó néhány forró szerelmes jelenet van.Strasten stik ustnic dejansko pomeni uvod v ljubezenski akt. ▸ Az ajkak szenvedélyes érintkezése valójában bevezetés a szerelmi aktusba.

ljubíti aimer, affectionner quelqu'un ali quelque chose, avoir quelqu'un en affection, avoir de l'affection pour quelqu'un ; (nežno) chérir quelqu'un, aimer tendrement quelqu'un, être plein d'amour (ali de tendresse) pour quelqu'un ; (strastno) aimer passionnément ; (vroče, blazno) briler d'amour pour quelqu'un , familiarno aimer quelqu'un à la folie

ljubiti se s'aimer, se chérir
ne ljubi se mi je n'ai pas envie de, je ne suis pas disposé à, cela ne me dit rien
nič se mu ne ljubi rien ne le tente, il n'a goût à rien
kakor se vam ljubi comme il vous plaira, comme bon vous semble, comme il vous convient, comme vous voudrez, à votre gré (ali guise, fantaisie)

ljubljánski ljubljanais, de Ljubljana

ljubljansnsko barje (polje) le Marais (la plaine) de Ljubljana
ljubljanska salama salami moški spol (ali saucisson moški spol) de Ljubljana
ljubljanska srajca (šaljivo) Ljubljanais moški spol (d'origine)

ljúbo adv.

1. amorevolmente; ekst. lievemente:
vetrič ljubo pihlja spira una lieve brezza

2. (v povedni rabi)
biti (komu) ljubo aver caro, gradire, piacere
ljubo mi bo, če me boste obiskali avrò caro se viene a trovarmi
ni ji bilo ljubo, da so se sprli le dispiacque di aver litigato
stori, kakor ti je ljubo fa' come ti pare e piace

ljubosumno prislov
1. (zaščitniško) ▸ féltékenyen, féltveNa ministrstvu za promet in zveze ljubosumno skrivajo identiteto prosilcev. ▸ A Közlekedési és Hírközlési Minisztérium féltékenyen titkolja a kérelmezők személyazonosságát.
Razume se, da so izdelovalci ur ljubosumno varovali svoje znanje kot poklicno skrivnost. ▸ Érthető, hogy az órakészítők szakmai titokként féltve őrizték az ismereteiket.

2. (zavistno) ▸ féltékenyen
Če le ne bi mestna tekmeca tako ljubosumno tekmovala med seboj, namesto da bi sodelovala. ▸ Bárcsak a város riválisai ne versengnének ennyire féltékenyen egymással az együttműködés helyett.
V košarko se je zaljubil, ko je kot gimnazijec na Loki ljubosumno opazoval vrstnike, kako spretno in strastno mečejo na koš. ▸ Akkor szeretett bele a kosárlabdába, amikor Lokában gimnazista korában féltékenyen figyelte a kortársait, milyen ügyesen és szenvedélyesen dobálnak kosárra.

3. (o ljubezni) ▸ féltékenyen
"Seveda, on ima svoje dekle," je ljubosumno razmišljala, "in nima časa za prijateljico." ▸ „Persze neki van csaja” – gondolta féltékenyen –, „és nincs ideje a barátnőjére.”
Kmalu se začne obešati Danielu okoli vratu, a Barbara ju le ljubosumno opazuje. ▸ Hamarosan Daniel nyakába csimpaszkodik, de Barbara csak féltékenyen figyeli őket.

ljudjé gens moški spol množine ali ženski spol množine , monde moški spol , hommes moški spol množine , public moški spol , foule ženski spol

ljudje božji bonnes gens
dobri ljudje braves gens
majhni ljudje les petites gens, le petit (ali menu) peuple
mladi ljudje les jeunes gens
pošteni ljudje honnêtes gens
stari ljudje vieilles gens
ubogi ljudje les gens pauvres, les pauvres, le pauvre monde, les pauvres gens
vsi ljudje tous les gens
ljudje to pravijo, govorijo on le dit
kaj bodo rekli ljudje k temu? qu'en dira-t-on?, qu'en diront les gens?

ljudjé (ljudí) m pl. od človek gente; uomini, persone:
ljudje in živali uomini e bestie
prevoz ljudi in tovora trasporto di persone e merci
ob požaru je bilo poškodovanih pet ljudi nell'incendio sono rimaste ferite cinque persone
ljudje, odprite! gente, aprite!
hinavski, pošteni ljudje gente ipocrita, onesta
mladi in stari ljudje se težko razumejo i giovani e i vecchi si intendono difficilmente
ogibaj se ljudi, ki mislijo le nase evita le persone che pensano soltanto a se stesse
kmečki, mestni ljudje gente del contado, di città; contadini, cittadini
enakopravnost ljudi pred zakonom uguaglianza dei cittadini davanti alla legge
kaj bodo rekli ljudje cosa dirà la gente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vsi smo pač ljudje siamo tutti uomini
ogibati se ljudi evitare la gente, essere scontroso
pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, diventare lo zimbello della gente
tak ne moreš med ljudi così vestito, conciato non puoi presentarti in pubblico
živel je od tega, kar smo mu dali dobri ljudje viveva di elemosine
nikogar od svojih ljudi nima več non ha più nessuno (dei familiari)
vas šteje komaj petdeset ljudi il paese conta appena cinquanta anime
v obratu je zaposlenih čez sto ljudi lo stabilimento ha più di cento dipendenti
knjiž. bivši ljudje gli ex potenti
mali ljudje gente, uomini della strada
pren. naši ljudje i nostri, i nostri simpatizzanti
ljudje starega kova gente di vecchio stampo
ljudje na mestu gente a posto, onesta
PREGOVORI:
vsi ljudje vse vedo tutti sanno tutto

ljúdstvo peuple moški spol , population ženski spol

človek iz ljudstva homme moški spol du peuple
delovno ljudstvo peuple travailleur (ali laborieux), masses travailleuses (ali laborieuses)
izvoljeno ljudstvo le peuple élu
kmečko ljudstvo peuple des campagnes, paysans moški spol množine
preprosto ljudstvo les petites gens, le menu peuple, le populaire, familiarno le populo
mnogo ljudstva beaucoup de monde, une foule
Socialistična zveza delovnega ljudstva l'Alliance socialiste du peuple travailleur (ali des travailleurs)

ljúdstvo (-a) n

1. popolo; popolazione

2. popolo; pejor. popolino, volgo; plebe:
ljudstvo in izobraženci il popolo e l'intellighenzia
po soglasni volji ljudstva a furor di popolo

3. popolo, nazione:
izvoljeno ljudstvo il popolo eletto, il popolo di Dio
lovska, pastirska ljudstva popoli di cacciatori, di pastori
barbarsko, omikano ljudstvo un popolo barbaro, civile

4. gente; massa; moltitudine:
bilo je ljudstva kot mravelj la gente era numerosa come le formiche

llenar napolniti; nasititi, nabasati; obsuti z; izpolniti (željo); zadostiti, zadovoljiti; ugajati

llenar un cometido izpolniti nalogo
llenar una fórmula, llenar un padrón izpolniti formular
llenar una necesidad odpomoči nedostatku
llenar su objeto izvesti svoj naklep
llenar un vacío, llenar una laguna zamašiti vrzel
llenar de encargos obsuti z naročili
eso le llena el ojo to ga zadovoljuje v polni meri
eso no me llena to mi ne zadostuje
argumentos que llenan prepričljivi argumenti
a medio llenar na pol
llenarse napolniti se, natrpati se; potrpljenje izgubiti

llevar nositi, nesti, prinesti, privesti; odvzeti, odvesti; voditi, peljati; poslati, odpraviti; pobirati (davke); prispevati; vreči (dobiček); prehiteti, prekositi; imeti (v posesti); doseči; prenašati, izdržati; prevzeti (obveznost); kupiti

llevar adelante, llevar a cabo doseči
llevar el agua a su molino le zase skrbeti, le nase misliti
llevo tres años a Juan tri leta sem starejši kot Ivan
llevar (con) bien dobro prenašati
llevar en la cabeza nameravati
me lleva la cabeza za glavo je večji od mene
no llevar buen camino ne biti na pravi poti
¿a dónde lleva esta calle? kam pelje ta cesta?
llevar la casa voditi hišo, gospodariti, gospodinjiti
llevar el compás takt udarjati
llevar consigo s seboj imeti
llevar la contraria a alg. komu odkrito ugovarjati
llevar cuenta(s) voditi račune
llevar a cuestas na hrbtu nositi; nekaj prevzeti
llevar detrás za seboj pustiti
llevar a efecto izvesti, izvršiti
llevar los gastos oporekati stroškom
llevar los libros, llevar la contabilidad voditi knjige, voditi knjigovodstvo
llevar luto žalno obleko nositi
llevar lo mejor zelo dobro odrezati
llevar la palabra besedo imeti (voditi)
llevar parte (de) udeležiti se
llevar lo peor slabo odrezati
llevarlas de perder neuspeh imeti, ne uspeti
el tren lleva retraso vlak ima zamudo
llevar y traer sem in tja nositi, nadlegovati; opravljati, v zobe koga spraviti
no lleva traza de acabar ni videti konca
llevo 4 obdržim 4, 4 ostane (pri računanju)
no llevamos este artículo ne držimo tega artikla
llevarlas bien (mal) con alg. dobro (slabo) s kom shajati
V. lo lleva demasiado lejos predaleč greste
¿cuánto me lleva V.? koliko mi računate?
he llevado la noche en vela noč sem prebil brez spanja
lo llevo estudiado todo vse sem preštudiral
lo llevo muy atrasado zelo sem v zaostanku s tem
llevo los minutos contados zelo se mi mudi
llevo gastadas 50 pesetas doslej sem potrošil 50 peset
llevar puesto el sombrero imeti klobuk na glavi
llevo 30 años estudiando študiram že 30 let
llevar al mercado prinesti na trg (tržišče)
llevar a la puerta spremiti do vrat
llevar a la práctica uresničiti, izvesti
llevar a la prisión v ječo zapreti
llevar a mal zameriti
llevar de la mano za roko voditi
llevar por las narices za nos voditi
llevar (sobre sí) imeti na sebi, nositi (obleko)
llevarse (ali llevarlas) bien dobro se razumeti
llevarse el día ves dan preživeti (en v, z)
llevarse la victoria zmagati
eso se lleva todo mi dinero to mi požre ves denar
ya no se lleva (to) ni več v modi
¿se (lo) lleva V. todo? boste vse (to) vzeli s seboj?
se lo llevó el aire (el diablo) vse je šlo po vodi
¡el diablo se lo lleve! vrag naj ga vzame!

lober [lɔbe] verbe transitif, sport pognati žogo nad nasprotnikovo glavo

l'avant centre a lobé le gardien de but srednji napadalec je sunil žogo nad vratarjevo glavo

Locrī -ōrum, m (Λοκροί)

1. Lókri(jci), preb. gr. pokrajine Lokride, in sicer: na severu Locrī Epicnēmidiī (Λοκροὶ Ἐπικνημίδιοι) Lokri(jci) Epiknemidijci, epiknemidijski Lokri(jci) (= „Lokri(jci) na pogorju Knémis“): Plin., na zahodu Locrī Ozolae (Λοκροί Ὀζόλαι) Lokri(jci) Ozoli, ozolski Lokri(jci): Plin., na jugu Locrī Opūntiī (Λοκροὶ Ὀπούντιοι) Lokri(jci) Opuntijci, opuntski Lokri(jci). Nom. pl. (v gr. obl. Locroe) Lókri(jci), naslov Menandrove gledališke igre: Q. — Od tod
a) subst. Locris -idis in -idos, f (Λοκρίς) α) pokrajina Lókrida v srednji Grčiji: L., Mel. β) Lókrijka: Cat.
b) adj. Locrēnsis -e lókrijski: ager Plin.; subst. Locrēnsēs -ium, m = Locrī: L.

2. Locrī z vzdevkom Epizephyrii (Λοκροὶ Ἐπιζεφύριοι) Lókri Epizefírijci (= zahodni Lokri), mesto v južni Italiji na Brutijskem, severovzhodno od Regija, naselbina ozolskih Lokrov (danes le še nekaj razvalin pri kraju Motta di Bozzano): L. Od tod preb. Locrī -ōrum, n: Ci., L. ali Locrēnsēs -ium, m: Ci., L. Lókri(jci).

locus (stlat. stlocus) -ī, m, z dvojnim, pomensko različnim pl.: locī m večinoma = mesta v spisih, knjigah, loca n večidel = regiones, kraji v naravi; (etim. nedognana beseda).

I. krajevno:

1. splošno kraj, mesto, prostor (locus z gen. lahko včasih slovenimo tudi s subst. na -išče, npr. locus proelii, locus pugnae bojišče, l. castrorum taborišče): ultra eum locum, quo in loco Germani consederant C., Romae per omnēs locos … de facto consulis agitari S., proximos locos occupare S., ad id loci S. do tod, ubicumque locorum H. kjer koli, povsod, templum Saluti exstrueretur eo loci T. tam, eodem loci (= ibidem) Suet. (v teh in podobnih zvezah se torej pleonast. gen. partitivus ne sloveni), loco movere Ter., Ci. ali loco deicere H. s kraja (mesta) odgnati, pregnati, verba loco movere H. izbrisati, ex omnibus locis protrahi L. iz vseh kotov, locus editus N. grič, loca superiora C. višji kraji, višine, vzpetine; toda locus superior = rostra ali tribunal, vzvišen kraj, govorniški oder, ex (de) loco superiore dicere, agere, sermones habere (o govorniku ali sodniku), naspr. ex inferiore loco loqui (o tem, ki ima opravke pri sodišču) in ex aequo loco sermones habere (o govorih v senatu ali o zasebnih govorih; prim. inferior in aequus): ipse in Sicilia saepe (et) palam ac loco superiore dixerat Ci., sive ex inferiore loco sive ex aequo sive ex superiore (sc. loquitur) Ci., et ex superiore et ex aequo loco sermones habitos Ci. ep.; natura loci C. kakovost, lastnost, narava kraja (sveta, tal), aequus locus, iniquus locus C. ugodna, neugodna tla (položaj), suo loco C. = aequo loco C., suis locis sagittarios mittabat C. na primernih mestih (položajih), locum dare Ci. prostor narediti, pripustiti (pripuščati), locum dare (alicui) tudi o prostoru (sedežu), ki ga senat odkazuje tujim poslancem v gledališču, cirkusu, na foru in drugod: (sc. num senatus crimen putat) locum ad spectandum dare … ? Ci., ut locus et in circo et in foro daretur amicis et tribulibus Ci., locum facere in turba O. prostor narediti (delati), vincendo locum facere Cu. z zmago nad sovražnikom si narediti prostor.

2. occ.
a) (kot voj. in borilni t.t.) komu odmerjeno (odkazano, določeno) mesto, stojišče, položaj: locum tenere, relinquere C., se loco tenere C. zadrž(ev)ati položaj, nostri loco sunt deiecti C. potisnjeni s svojega položaja, loco pellere Auct. b. Afr., loco cedere C., N., L., T., Suet. svoje mesto (položaj) zapustiti; pren.: virtutis locum deseruit H. strahopetno je pobegnil s položaja kreposti.
b) loci in loca ženska rodila (gr. τόποι), maternica = materino telo, človeško in živalsko: Ca., Cels., Col., cum … in locis semen insedit Ci., quod alio nomine locos appellant, hoc in reliquis animalibus volvam Plin.

3. prostor, bivališče, dom(ovanje), stan(ovanje), stanišče, hiša: locus oculi Pl. óčnica, očesna jamica, očesna votlina, primum locum tenet aedium N. sprednji del hiše = atrium, locum sub terra fecerant N. uredili so si bivališča, devenere locos laetos V. = do bivališč blaženih, loca nocte late tacentia V. = podzemlje, loca (et) lautia ali locus lautia (aliteracija) L. stanovanje (in) hrana.

4. del kakega posestva: stricte loquendo locus non est fundus, sed pars aliqua fundi Dig., locus certus ex fundo possideri potest Dig.; od tod meton. posestvo, zemljišče, njiva: Ci. idr.

5. kraj, vas, naselje, trg, mesto (= oppidum, urbs), poseb. mesto, ki ga ni bilo več ali pa so od njega ostale le še razvaline; v pl. tudi = (po)krajina, ozemlje: Megaris, qui locus est non longe a Syracusis Ci., non enim hoc ut oppido praeposui, sed ut loco Ci. ep. vasi, loci opportunitas, fertilitas C., is datus erat locus colloquio L., hic, ubi nunc urbs est, tunc locus urbis erat O., locus Pherae, loca Buprasium, Hyrmine Plin., qui (sc. Galli) ea loca incolerent C., loca patentia et frumentaria C. odprti žitorodni kraji = rodovitne ravnine, loca temperatiora C. z zmernejšim podnebjem, loca frigidissima C., loca munita N. utrjena mesta, trdnjave, utrdbe, locorum angustiae N. ozki klanci, ožine, soteske, locorum situm, naturam regionis nosse L., situs locorum montiumque Vell., de locis atque urbibus haec memoranda sunt Mel. —

II. metaf.

1. pravi, primeren kraj, svoje (ustrezno) mesto (= καιρός): aliter si facere velim, non est locus Pl., de cuius laude neque hic locus est, ut multa dicantur, neque … Ci., loco ali in loco ali suo loco na pravem kraju (mestu), na svojem mestu: loco quaerere Ci., loco narrare (povest v govor vplesti (vpletati)), loco lecta poëmata adiungere Ci., loco ali in loco positus Ci., video eos sapere in loco Ter., dulce est desipere in loco H., suo loco de amplificatione dicere Ci., fallere quas nusquam misero locus Val. Fl. Pogosto v pren. besednih zvezah kot npr.: locum dare alicui, alicui rei dati komu prostor, popustiti (popuščati) komu, vdati se komu, čemu: locum dare alicui Ter., quoad aetas M. Caelii dare potuit isti suspicioni locum Ci., cuius audita virtus dubitationi locum non daret Ci., aliquid loci rationi et consilio dedisses Ci.; locum habere mesto imeti, umesten, ustrezen, dovoljen biti, smeti se, uporabljati se, vršiti se, (z)goditi se, dogajati se: res habet locum Ci., nullum misericordiae locum habuerunt L. nobenega usmiljenja niso dosegli, contradiceram tibi, si locum haberem Suet.; locum non relinquere alicui rei ne pustiti (puščati) mesta čemu = izključiti (izključevati) kaj: locum non relinquere preci Ter. ali precibus Ci. ep. ne dati se prositi = ugoditi komu, preden je prosil, vita turpis ne morti quidem honestae locum relinquit Ci., locum misericordiae relinquere Ci. usmiliti se koga; locum facere alicui rei prostora dati, umakniti se čemu: ubi negotia fecissent locum otio Vell.; locus est alicui, alicui rei (svoje) mesto ima kdo, kaj: in poëtis non Homero soli locus est Ci., maledicto nihil loci est Ci. nima prostora, ni možno, ga ni, locus est nemini Ci. nihče ne more priti do tega, rationi locus est N. pamet je umestna, pamet je treba rabiti.

2. mesto v kakem zaporedju, v kakem vrstnem redu, v kaki vrsti: primo, secundo loco Ci. prvič, drugič ali najprej, potem, priore loco dicere Ci. najprej govoriti, posteriore loco Ci. pozneje, zatem, principem, secundum locum obtinere C., N., in eorum locum alii successerunt N., tenere oratorum locum Ci. biti v vrsti, šteti se v število govornikov (= med govornike); poseb. o senatorjih pri glasovanju: antiquior sententiae dicendae locus Ci. prednost pri glasovanju, loco dicere Ci. na svojem mestu = ko pride kdo na vrsto, da govori = suo loco sententiam dicere L., sententiae loco disserere T. ali dicere Plin. iun. po vrstnem redu glasovanja, praetorio loco dicere Ci. kot pretor.

3. mesto ali položaj, ki ga kdo (kaj) zaseda, stopnja, na kateri je kdo v državi, v vojaški, v človeški družbi, dostojanstvo, (vojaška) čast, vojaški čin, ugled, veljava, veljavnost: qui in summum locum civitatis non potuerunt ascendere Ci., tua dignitas suum locum obtinebit Ci. ep., loco aliquem movere Ci. pregnati, izpodriniti koga z njegovega položaja v državi, quem locum apud ipsum Caesarem … obtinuisti? Ci., hunc locum tenuit apud Philippum N., maiorum locum ei restituit C., loco movit signiferos C. je odstavil, je odpustil, contenderant de locis C. za častniška mesta, non ignobilis inter considicos loci fuit Lact.; pogosto abl. loco: eodem loco habere aliquem C. prav tako ravnati s kom, eo loco habere aliquem Ci. tako ceniti, tako čislati, nullo loco numerare Ci. nič ne čislati; od tod loco ali in loco z gen. personae ali rei = na mestu koga, česa, za koga, kaj, kakor, kot: aliquem diligere in fratris loco Ter., aliquem patris loco colere Ci., filii loco esse Ci., sunt, qui criminis loco putent esse, quod vivam Ci. ep. ki mi štejejo v greh, ki mi očitajo, da živim, testimonii loco N., habuit eum scribae loco N.; tako tudi in locum z gen. = na mesto: vocari in locum mortui Ci., Antipatrum in locum eius evocat Iust.

4. mesto v človeški družbi, ki je komu odkazano ob rojstvu, stan, rod, sloj: l. senatorius, equester Ci. senatorski, viteški stan = senatorstvo, viteštvo, loca senatoria, consularia L., isto loco femina Ci. tega rodu, loco, fortunā, famā superiores Ci., homines inferiore loco Ci., obscuro, infimo loco natus Ci. neslovečega, prav nizkega rodu, summo loco natus Ci. visokega rodu, Tanaquil summo loco nata L., honesto loco natus C., N., Plin. iun., pari loco orti Ci., tenui loco orti L.

5. mesto v kakem spisu, govoru, v kaki knjigi, oddelek, odstavek, sestavek, (glavna) točka, misel, stvar, predmet, snov, pl. loci tudi = glavni nauki, načela (kake znanosti), v retoriki = vrsta, skupina, kategorija, razpol: l. reprehensus Ter., cum loca iam recitata revolvimus irrevocati H., non distinxit historiam varietate locorum Ci. odstavkov, quibus C. Cotta tantummodo locos ac sententias huius disputationis tradidisset Ci. odstavke, točke, alter erat locus cautionis Ci. druga točka, est enim locus hic late patens de natura usuque verborum Ci., perpurgatus est is locus (sc. de finibus bonorum et malorum) a nobis quinque libris Ci., quintus (sc. liber) eum locum complexus est, qui totam philosophiam maxime inlustrat Ci. snov, tematiko, habeat omnes philosophiae locos Ci. celotno obsežje filozofije, loci communes Ci. splošnoveljavni, obči (govorniški, pisateljski) izreki, najsijajnejša mesta (v govorih, spisih), ki so se jih učili na pamet; occ. večidel pl. loci dokazila, dokazni viri (gr. τόποι), dokazna sredstva, odločilne točke: traditi sunt, e quibus ea ducantur, duplices loci Ci., cum pervestigare argumentum aliquod volumus, locos nosse debemus Ci., locos quosdam transferam Ci.; v sg.: itaque licet definire locum esse argumenti sedem Ci. —

III. časovno

1. razdobje, obdobje, doba, čas: et cognoscendi et ignoscendi dabitur peccati locus Ter.; redko in neklas.: adhuc locorum Pl. = ad id locorum S., L. do te dobe, dotlej, postidea loci = post id locorum Pl. = postea loci S. poslej, potem, pozneje, interea loci Pl., Ter. medtem, tunc locorum Ter. tedaj, ex hoc loco Pl. = ad locum L. (ta)koj, precej, nemudoma, inde loci Lucr. odtlej, nato.

2. (lepa, ugodna) priložnost, prilika, možnost, povod: qui igitur relictus est obiurgandi locus? Ter., hoc loco non praetereunda est gravitas Lacedaemoniorum N., hoc loco libet aliquid interponere N., regi multis locis fidelis N. ob številnih priložnostih, probandae virtutis l. C., valde gaudeo, si est nunc ullus gaudendi locus Ci. ep., locum seditionis quaerere L., quaerere locum mentioni alicuius Vell.; locum dare ali facere da(ja)ti, (po)nuditi priložnost, možnost, da(ja)ti povod: locum dare nobis loqui Pl., locum dare existimandi Ci., locum nocendi ei dedit N., locum dare Veientibus ad incendenda opera L., locum facere titulo muneribusque O. ali magnae iacturae Cu. ali poëtarum mendacio Cu.; locum aperire da(ja)ti, (po)nuditi prostor (= priložnost, možnost): locum aperire suspicioni Ci. izpostaviti (izpostavljati) se sumu, locum aperire hosti ad occasionem L. sovražniku dati priložnost za udar; locum nancisci C. dati ugodno priložnost; neque etiam parvulo detrimento illorum locum relinqui videbat C. in videl je, da ni nobene priložnosti več, da bi jim prizadel količkaj škode.

3. stališče, stanje, položaj, okoliščine: si ego in istoc sim loco, dem potius aurum Pl., ubi loci (= quo [in] loco) res nostra est? Pl., in eum incidi locum Ter., peiore loco res non potis est esse quam in quo nunc sita est Ter., tuli graviter et acerbe, iudices, in eum me locum adduci, ut … Ci. stališče, is enim si eo loco esset, negavit se facturum Ci. ep., res erat … eo iam loci (= [in] eo iam loco), ut … Ci., qui cum ex equitum … fuga, quo in loco res esset … , cognovissent C. kakšen je položaj, in eum locum ventum est C. prišlo je do tega, in eo enim loco res sunt nostrae L., missis nuntiis, quo loco res essent L.