Franja

incīsiō -ōnis, f (incīdere)

1. vrez, vreza, zareza (v telo): ne incisio vulnus exasperet Ambr.

2. metaf. (kot ret. t. t. = incīsum) zareza = odstavek v periodi (= gr. κόμμα): Ci.

inclinación ženski spol nagnjenje, upogibanje; priklon; naklonjenost

inclinación a la ligereza nagnjenje k lahkomiselnosti
ángulo de inclinación naklonski kot

inclīnāmentum -ī, n (inclīnāre) pripona, obrazilo (kot gram. t. t.): Nigidius ap. Gell.

inclīnātiō -ōnis, f (inclīnāre)

1. nagnjenje, nagibanje, (pre)gib, upogib(anje): Q., Plin., ingressus, cursus, accubitio, inclinatio, sessio Ci., variae trepidantium inclinationes T., iam inclinatio maris (erat) Sen. ph. morje je bilo že razburkano, je že gnalo velike valove; meton. nagnjenost, upognjenost: vertebrarum, quae in spina sunt, inclinationes Cels., inclinatio caeli Vitr., Gell. nagnjenost zemlje proti tečajema, višina tečaja (prevod gr. κλίμα); enako: incl. mundi Vitr.

2. metaf.
a) premena, menjava, sprememba, preobrat: Iust., T., fieri quaedam ad meliorem spem inclinatio visa est Ci. (podoba tehtnice), minimis momentis maximae inclinationes temporum fiunt Ci., repentina voluntatum inclinatio Ci.; poseb. pomni priložnostna pomena α) izpeljava ali izvajanje besede iz kakega debla: Varr. β) sprememba glasu, dviganje in padanje glasu (kot ret. t. t.): incl. vocis Ci., Q.
b) naklonjenost, nagnjenje, prijaznost: variae in hunc et illum Vitellii inclinationes T.

in-clīnō -āre -āvī -ātum m (prim. gr. κλίνω)

1. nagniti (nagibati), pripogniti (pripogibati), ukloniti (uklanjati), prikloniti (priklanjati): Q., genua (in) harenis i. O. pripogniti in nasloniti na … , inclinatus temo O. navzdol nagnjeno, mālos i. L. jadrnike, cursum i. O. v loku leteti, aquas ad litora i. O. zasukati, napeljati; occ. pri spolnem odnosu položiti: i. aliquam Iuv., se i. cum liberta Pl. leči k osvobojenki.

2. refl. med. in intr. nagniti (nagibati) se: milites inclinant in unum locum L., terra inclinatur Lucr.; occ.
a) (o soncu in dnevu) nagniti (nagibati) se: sol se inclinavit meridie L., inclinare meridiem sentis H., dies inclinat Iuv., quin inclinabat dies T.; od tod intr.: inclinat dies T., meridies H. se nagiblje.
b) (o bojnih vrstah kot voj. t. t.) nagibati se k begu, začeti omahovati, umikati se: confestim Romana inclinatur acies L., res inclinatur in fugam L.; pren.: timore inclinari L.; intr.: in neutram partem inclinabant acies L., milites in fugam inclinarunt L.
c) (o bolezni): nagniti ali obrniti se na boljše ali slabše: morbis ad sanitatem inclinantibus Cels., inclinatae in deterius principia valetudinis senserat Vell.; od tod tudi: pojenja(va)ti, manjšati se: morbus inclinatus Cels., febris se inclinat Cels.
č) (o barvi): nagibati se k, bližati se: herba coloris in luteum inclinati Plin. umazano rumena.

3. kot gram. t. t.
a) končnico pregibaje tvoriti, sklanjati: Gell.

4. metaf. nagniti (nagibati), obrniti (obračati) kam: culpam in collegam Ci. zvračati, onera in divites L., animos in hanc causam inclinavit L. je pridobil za … , opes inclinantur in Sabinos L. se nagnejo k, pripadejo … , haec animum inclinant, ut credam L. me nagiblje, da … ; occ.
a) na slabše obrniti, poslabšati: omnia inclinat fortuna L.; med. in refl. fortuna se inclinaverat C. se je obrnila (na slabše).
b) na eno stran nagniti, odločiti; podoba je vzeta od tehtnice: ait ipsos rem inclinaturos L., fraus rem inclinavit L.

5. refl., med., intr. (duševno) nagibati se k, naklonjen biti komu ali čemu; refl.: inclinare se ad Stoicos Ci.; med.: inclinati ad credendum animi T. nagnjeni; intr.: sententia senatus inclinat ad pacem Ci., dubii inclinant ad nomina danda L., in stirpem regiam inclinavere studiis Cu.; s finalnim stavkom: eo inclinabant sententiae, ut tempus differretur L. — Od tod adj. pt. pf. inclīnātus 3.

incolātus -ūs, m (incolere, incola) (pre)bivanje na (v) kakem kraju, poseb. kot priseljenec, tujec: Icti., Eccl.

in-colō -ere -coluī -cultum (pre)bivati, stanovati, nastanjen biti, živeti v čem

1. intr.: Pl., Varr., Suet., Aur. idr., Germani, qui trans Rhenum incolunt C., oppidum, ubi multi mortales incolere (kot metoiki) consueverant S., i. inter mare Alpesque L., incolendi causa uno loco manere C.

2. pogosto trans.: Iust., N., H., Plin. iun., Suet. idr., Lycii illam urbem incolebant Ci. so zavzemali (kot prebivalci), so prebivali v … , Perrhaebus Othryn incoluit O., omnis terra, quae incolitur Ci. v kateri se prebiva, ki je obljudena, ki je naseljena, deae, quae illos lucos incolitis! Ci., ferae, quae incolunt terras Oraculum vetus ap. Liv. — Od tod subst. pt. pr. incolentēs -ium, m stanovalci, prebivalci: L., Sen. ph.

in-commōbilitās -ātis, f (in [priv.], commōbilis) nepremičnost, nerazdražnost, neobčutljivost (kot prevod = gr. ἀοργησία): Ap.

incontinentia -ae, f (incontinēns)

1. nevzdržnost (v željah), poželjivost, pohlepnost, sebičnost: de i. intemperantiāque disserere Ci.

2. nezadrževanje (kot nezmožnost): urinae Plin.

in-corporō -āre -āvī -ātum

1. utelesiti: Prud.

2. (nekako) pridružiti, vtakniti, vstaviti, zvezati: repagula, quibus incorporati sunt funes Amm.; occ. kot jur. t. t. državnemu zakladu pripojiti: bona Icti. (vetus fr.).

incrēmentum -ī, n (in-crēscere)

1. rast, rašča, rastilo: Col., vitium satus, ortus, incrementa commemorare Ci. stopnje rasti.

2. metaf. rast, naraščanje, (po)množitev, (po)večanje: Iust., Vell., virtus tua semper in incremento erit Cu. bo vedno ras(t)la, i. urbis L., i. lucis Plin., incrementa lunae Lact. ali i. lunaria Aug. rast, incrementum capere (o luni) Col. rasti, alicui rei incrementum adferre Ci. pomnožiti jo; occ. stopnjevanje (kot ret. figura = gr. αὔξησις): Q., ki razločuje tri vrste ter navaja iz Ci. tale zgled: Facinus est vincire civem Romanum, scelus verberare, prope parricidium necare: quid dicam in crucem tollere? Ci.

3. meton. pribitek, prirast(ek), naraščaj, priraščaj: Suet., Amm., incremento renovare exercitum Cu., i. multitudinis L. primnožek, magnorum praefectorum et ducum haec (ta služba) incrementa sunt et rudimenta Cu. sadilnica in vadnica za … ; pesn.: dentes, incrementa populi futuri O. „seme“; occ. mladika, poganjek, potomec: magnum Iovis incrementum V. (gr. ϑρέμμα Διός … ).

in-crēscō -ere -crēvī

1. (vz)rasti na ali v čem: Plin., cuti squamas increscere sentit O., gravis increvit mutatis insula membris O.

2. (vz)rasti, narasti: (ferrea seges) iaculis increvit acutis V. je zrastla (pognala) v ostrih puščicah = v bodičastih ali šiljastih vejah, v bodeče veje. 3. metaf. narasti, dvigniti (dvigati) se, (po)večati se: increscunt flumina O., aequora ventis O., increscit certamen L. postaja hujši, ira V., dolor O. še hujša, se povečuje, narašča, increscens audacia L.; occ. kot ret. t. t. stopnjevati se: Q.; prim. incrēmentum.

in-currō -ere -currī (redko -cucurrī) -cursum est

1. (nalašč) teči v, dirjati v kaj: incurristi amens in columnas Ci. (preg.) „zaletel si se z glavo v zid“; abs.: torrentes praecipiti, alveo incurrunt Cu. dero. Od tod pren.: agri in Campanum publicum incurrebant Ci. so se raztezala v … , segala v …

2. (kot voj. t. t.) (s)teči, (z)dirjati proti komu, napasti koga, navaliti na koga: suos iam incurrentes tubā revocāvit N. ko so že hoteli napasti, ko so že tekli proti sovražniku; v starejši dobi z dat.: i. Romanis T., Mauris S., levi armaturae hostium L.; od tod pren. tudi: armentis incurrunt ursi O.; nam. dat. in z acc.: in nos Cu., in confertissimos hostes S., in Romanos L.; pren.: in hanc rei p. navem classes incurrunt Ci.; metaf.: z besedami napasti (napadati), zaletavati se v koga, precejati, obdel(ov)ati koga: in tribunos i. L., i. in alterius famam Ci.; poklas. trans.: Ap., tota vi novissimos incurrunt T., eos a tergo i. S. fr., hostium latus i. L.; occ. (v kako deželo) vdreti, udariti z vojsko: i. in agrum, in Macedoniam L.

3. (slučajno) zadeti, naleteti na koga, srečati koga, prestreči koga: qui in me ipsum incurrit Ci.; abs.: quis est tam Lynceus, qui nusquam incurrat Ci. da bi nikjer ne naletel; pren.: neque quemquam offendet oratio mea, nisi qui se ita obtulerit, ut in eum non invasisse (namenoma), sed incucurrisse (slučajno) videar Ci.; o osebah: incurrere in oculos Ci. v oči priti, v oči pasti; o stvareh: ea in oculos incurrunt Ci. ali oculis i. Sen. ph. v oči biti (udarjati); trans.: deus videntium sensus incurrit Ap.

4. metaf.
a) o času in dogodkih: dogoditi (zgoditi) se, pripetiti se, nastopiti, zadeti: Icti., incurrit tempus Ci., id incurrit in eum diem Ci. pride, pade na ta dan, casus in sapientem potest incurrere Ci.; z dat.: i. circensibus Suet.
b) (v kako stanje) zaleteti se, zagaziti, zabloditi, zaiti, priti, zabresti, pasti, zapasti (čemu): per errorem in fraudem i. Ci., non desino incurrere in crimen Ci., in perniciem Cu., hic labor in reprehensionem incurrit Ci. zapade graji, hi quaestus in odia hominum incurrunt Ci. zapadejo sovraštvu, postanejo predmet sovraštva; poznolat. trans.: Icti., Arn., Lamp., i. crimen loquacitatis Lact. Pri poznejših piscih najdemo še številne prenesene pomene:
c) komu pasti, pripasti (pripadati), v (na) del(ež) priti: doleo aurum, quod in istum incurrit Aug.
č) pregrešiti se, grešiti zoper kaj: in quod praeceptum incurro Aug.
d) trans. vsiliti (vsiljevati) se komu: ingratos quoque memoria cum ipso munere incurrit Sen. ph.

incursiō -ōnis, f (incurrere)

1. naval, pritisk, pritok: i. atomorum Ci.

2. (sovražni) naval, napad, naskok: Sen. ph., Lact., quem nunquam incursiones hostium loco movere potuerunt Ci.; occ. (kot voj. t. t.) naval, vdor, vpad (v tujo deželo): Cheruscos ab Suebis iniuriis incursionibusque prohibere Char. osvoboditi svebskih … navalov, subitas hostium incursiones sustinere Hirt., incursiones facere in fines Romanorum L. vdirati v … ; pren.: ut incursionem potius seditionis, quam iudicium adpellandum putem Ci.

in-cursō -āre -āvī -ātum (frequ. k incurrere)

1. (slučajno) zaleteti (zaletavati) se, zadevati se: delphines altis incursant ramis O., (Cyclops) luminis orbus incursat rupibus O.; metaf.: i. oculis Q. v oči priti, srečati, cui nullus alius color incursaverit Plin. z nobeno drugo barvo zmešan.

2. (kot voj. t. t.: nalašč) zaganjati (zaletavati) se, naskakovati, napadati: iuventus in agmen hostium incursavit L.; tudi trans.: Pl., Amm., nutantem aciem equitatus incursat T., agmen incursatum (vznemirjeno) ab equitibus hostium L.; pren.: i. in amicos atque inimicos Corn. sovražno ravnati z … , incursabit in te dolor Ci. te bo popadla, bo prešla nate; abs.: quodsi febris incursat Cels. če pritisne; occ. vdirati (vdreti) na kako ozemlje, bojevati se po … : Volsinienses agros Romanorum incursavere L., agrum suum ab accolis Gallis incursari L.

incursus -ūs, m (incurrere)

1. zalet(avanje), zaganjanje, zadevanje, nalet, naval, udar(janje): Col., Plin. iun., Q., i. undarum, aquarum O., i. sanguinis Lucan. naval.

2. napad, naval, naskok (poseb. kot voj. t. t.): Sen. ph., T., Suet., impetum Antiochi ceterorumque incursum refugit Ci., equitum incursūs sustinere Ci., primo … incursū pulsi hostes L.; o živalih: incursūs luporum V., sternitur incursu (apri) nemus O.; pren.: incursus morborum Q. napadi.

3. metaf. (duševni) zalet = načrt, naklep: incursūs varios animus habet O.

ìnćār -ára m (t. inkâr, ar.)
1. tajenje, tajitev, zanikanje: udariti u inćar začeti tajiti, zanikati; nema boljeg ćara od -a nič boljšega kot vse tajiti
2. kdor taji, zanika: zašto inćariš, inćaru nijedan!

in-dēclīnābilis -e

1. neupogljiv, nespremenljiv, trden: animus Sen. ph., Amm., iudex Amm., i. series rerum et catena Gell.; adv. indēclīnābiliter nespremenljivo, neprenehoma: Eccl.

2. (kot gram. t. t.) nesklonljiv: Serv.

indemnización ženski spol odškodnina, odškodba

indemnización de guerra vojna odškodnina
en calidad (a título) de indemnización kot odškodnina

Indianerkostüm, das, indijanska obleka; in Indianerkostüm oblečen kot Indijanec