Franja

repozitorij samostalnik
1. v računalništvu (skladišče elektronskega gradiva) ▸ repozitórium, adatttár
2. (arhiv) ▸ tárház, tár
Jezik - to vemo vsi - ni zgolj sredstvo komunikacije, je tudi repozitorij kulture, vseh informacij, s katerimi ravnamo, in vsega, kar tvori naš intelektualni svet. ▸ A nyelv – ezt mindannyian tudjuk – nemcsak a kommunikáció eszköze, hanem a kultúra, az összes általunk kezelt információ és mindannak a tárháza is, ami szellemi világunkat alkotja.
Antični epi so daljši, ker so bili v predpismenem obdobju repozitorij kompletnega zgodovinskega spomina in verske podlage plemen. ▸ Az ősi eposzok azért hosszabbak, mert az írásbeliség előtti korszakban a törzsek teljes történelmi emlékezetének és vallási alapjainak tárházát jelentették.

reprezentanca samostalnik
1. (državna ekipa) ▸ válogatottZa brazilsko reprezentanco je odigral 41 tekem in dosegel 10 golov. ▸ A brazil válogatott színeiben 41 mérkőzést játszott és 10 gólt szerzett.
Bil je tudi član romunske reprezentance do 21 let. ▸ Tagja volt a román U-21-es válogatottnak is.
Sopomenke: ekipa
Povezane iztočnice: A reprezentanca, B reprezentanca, reprezentanca A, reprezentanca B

2. finance (pogostitev v poslovne namene) ▸ reprezentációStroški za reprezentanco so leta 2008 dosegli skoraj 500 tisočakov. ▸ 2008-ban a reprezentációs költségek közel 500.000-et tettek ki.

reproduction [rəprɔdüksjɔ̃] féminin, biologie (raz)ploditev, razmnožitev; obnavljanje, obnovitev; typographie razmnoževanje, ponatis; posnetek; ponovno proizvajanje, reprodukcija; photographie kopija

droit masculin de reproduction pravica do ponatisa
autoriser la reproduction d'un article dati dovoljenje za ponatis članka

répugnance [repünjɑ̃s] féminin odpor, prezir, zaničevanje, stud

avoir de la répugnance čutiti, imeti odpor (à do, za)
avoir une grande répugnance pour le mensonge imeti velik odpor do laži
causer de la répugnance à quelqu'un zbuditi odpor v kom
faire quelque chose avec répugnance z odporom, nerad kaj narediti

repugnancia ženski spol nejevolja, odpor, gnus; neodobravanje

con repugnancia z nejevoljo
causar repugnancia zbuditi stud
tener repugnancia a imeti gnus do
tengo repugnancia gnusi se mi

répulsion [repülsjɔ̃] féminin, physique odboj; figuré antipatija, odpor, stud, mržnja

inspirer de la répulsion à quelqu'un zbuditi odpor v kom
éprouver pour quelqu'un une répulsion insurmontable čutiti nepremagljiv odpor do koga

require [rikwáiə] prehodni glagol
zahtevati
britanska angleščina želeti; iskati, potrebovati; pozvati; siliti, priganjati
neprehodni glagol
britanska angleščina biti potreben; zahtevati; (redko) prositi (of s.o. for s.th. koga kaj)

if required če (je) potrebno, na željo (zahtevo)
in the required time v zahtevanem, predpisanem času
he is required at the police išče ga policija
this is not required by the rules pravila tega ne zahtevajo
it requires an expert to do this potreben je strokovnjak, da to naredi
if that is what you require of me če je to tisto, kar zahtevate (želite) od mene
have you got all you require? imate vse, kar potrebujete?
will you require tea at four o'clock? britanska angleščina želite čaj ob štirih?
to require medical care potrebovati (zahtevati) zdravniško pomoč (oskrbo, nego)
the matter requires haste zadeva je nujna
this does not require repeating tega ni treba ponavljati
do not explain more than required ne pojasnjujte več, kot je potrebno

res [é]

1. je/ni res: wahr
to je/ni res das ist/ist nicht wahr
to že ne bo res das ist kaum wahr
figurativno to ni več res das ist schon gar nicht mehr wahr

2. (dejansko, v resnici) wirklich, tatsächlich, in der Tat (hiša je res toliko vredna das Haus ist wirklich/tatsächlich [soviel] so viel wert)
ali je res tako? ist es wirklich/tatsächlich so?
res v redu/slab wirklich in Ordnung/wirklich schlecht
a res? So?/Tatsächlich?/Wirklich?

3. (prav zares) echt (to je res vrzel das ist eine echte Lücke; res se je potrudil er hat sich echt angestrengt; v tej točki je pa res prišlo do sporov das ist der Punkt, wo es auch echt zu Auseinandersetzungen gekommen ist)

4. (zagotovo) wahrlich (to res ni nobeno veselje das ist wahrlich kein Vergnügen)

5.
kar je res, je res, … (treba je priznati) zugegeben …

res, rei, f (iz indoev. kor. *rēi̯- posest, posestvo, bogastvo; prim. skr. rā́ḥ posestvo, bogastvo, rāti, rāsatē daje, podeljuje, rātíḥ podelitev)

I.

1. posestvo, imovina, imetek, imetje, premoženje, blago: res familiaris C., Ci., N. zasebno premoženje, res et possessiones Icti. premično in nepremično blago = premičnine in nepremičnine, aestimationes possessionum et rerum C., pro re nostrā Ter. našemu premoženju primerno, res fidesque S. imetje in kredit (zaup), res eos iam pridem, fides nuper deficere coepit Ci., res tuas tibi habeto = vzemi svoje imetje nazaj (formula pri ločitvi), et genus et virtus nisi cum re (plemstvo brez denarja) vilior alga est H., rem quaerere Pl. ali rem facere Ter. pridobivati si imetje (premoženje), rem conficere Ci. zapraviti premoženje (imetje), erat ei pecuaria res ampla et rustica sane bene culta et fructuosa Ci. veliko živine in lepo obdelano posestvo, servorum exercitūs illum in urbe conscripturum fuisse, per quos totam rem publicam resque privatas omnium possideret? Ci.; od tod rēs pūblica, pa tudi (zlasti pri zgodovinarjih) samo rēs državno imetje, državno premoženje: cum tu reliquias rei publicae dissipavisses Ci., si res essent refectae N.
b) državna blaginja, državna korist, državni prid, uspeh (korist) države: e (ex) re publicā est N., Ci., L. državi je v prid, državna blaginja zahteva, e re publica facere Ci. ali ducere L. državi v prid.
c) država, občina: rem publicam administrare N., gerere Ci., res Romana H., L., Persicae res Cu., res Albana L., tria genera rerum publicarum Ci., res eorum civibus … agris aucta S.; v pl.: res Priami evertere V., incruenta urbs et res sine discordia translatae T.
d) državna oblast, državna uprava: res publica erat penes eum N., rem publicam alicui tradere N., rem publicam attingere, capessere Ci., N. = accedere ad rem publicam N. posvetiti se državništvu (politiki), versari in rebus publicis N. ukvarjati se s politiko, sentire eadem de re publica Ci. biti istega političnega mišljenja (prepričanja), rerum potiri N., Cu. zavladati, polastiti se najvišje oblasti.

2. meton. prid, korist, hasek, hasen, sreča: res magis quaeritur, quam clientium fides Pl., in rem suam convertere Ci. v svoj prid (svojo korist) obrniti (obračati), okoristiti (okoriščati) se, quidnam facerent de rebus suis N. glede na svoj prid, aliquem suis rebus abalienare N., id frustra an ob rem faciam S. s pridom, in rem conducit (est) koristno je z inf. (S., L.) ali z ACI ali ut in cj.: Pl., Ter. idr., ex tua re est ut moriar Pl. tebi koristi, ex re mea Ci. meni v korist, haec tuā re feceris Pl. sebi v prid, subdole ab re consulit Pl. svetuje na (v) škodo; ab re visum est Ci. zdelo se je nekoristno, neprimerno; occ. vzrok, razlog, povod, le v zvezah: eā (eādem) re, hāc rē, quārē; ob eam (hanc) rem, quam ob rem zato, zaradi tega: Pl., Ci., Lucr. idr., nulla aliā rē (zaradi ničesar drugega = le (samo) zaradi) quam bonitate hereditates exsequi N.

3. (poseb.)
a) opravek, opravilo, podjetje, zadeva: rem cum aliquo transigere Ci., nullius rei praes factus est N. ni bil porok pri nobenem podjetju, neque postea res ulla gesta est publice N. državni posel, ei rei praefecit Datamem N. to podjetje je zaupal, cum tantis rebus praefuisset N. ko je bil vodil tolika podjetja, felix rerum exitus Cu., de communi re dicere C.; od tod: tecum mihi res est Ci. s teboj imam opravek, s teboj imam (mi je) opraviti, sibi cum Thebanis rem esse N. imajo opraviti (imajo opravek, imajo pravka) s Tebanci (= bojevati se morajo s Tebanci).
b) pravna stvar, pravna zadeva, pravda(nje), tožba, sodni proces (splošneje kot causa): utrum rem an litem dici oporteret Ci., rem indicare Ci., de rebus ab isto cognitis iudicatisque et de iudiciis datis Ci., in ius de sua re numquam iit N. o svoji stvari, quarum rerum, litium, causarum condixit pater patratus Formula vetus ap. L.
c) ukvarjanje, pečanje s čim: res frumentaria Ci. sprva žitna zaloga, zaloga živeža, živež, potem zalaganje (preskrbovanje, oskrba) z živežem, res militaris C. ali bellica Ci. bojevanje, vojskovanje, res navalis L. pomorstvo, mornarstvo, res rustica Col. ali res rusticae Ci. poljedelstvo, kmetijstvo, kmetovanje, res urbana Ci. civilno poslovanje, mirovni opravek, opravek v miru, res divina Kom., N., V. in pl. res divinae Ci. žrtvovanje; v pl. tudi verske zadeve, verstvo: C. —

II. splošno

1. reč, stvar, zadeva, predmet: res, quae numquam fuerunt, ut Scylla Ci., divinae humanaequae Ci., ignorantia bonarum rerum N. dobrih stvari = oblizkov, poslastic, natura rerum Ci. = narava, priroda, svet, caput rerum (glavno mesto sveta) urbs Romana O., rerum repertor V. stvarnik sveta; poseb. pogosto gen. rerum: abdita, ficta rerum H. = abditae, fictae res skrivnosti, izmišljotine; rerum (pleonast.): timeo, quid rerum gesserim Pl., quid rerum geritis Pl., Cat.; tako se z rerum okrepi superl.: maxima rerum Roma V. največje (na svetu, gr. τῶν ὄντων), rerum pulcherrima, Roma V. najlepši, pulcherrima rerum eloquentia Q., vēnit vilissima rerum hic, aqua H., pulcherrime rerum, maxime rerum H. ljubi moj, moje vse; pesn.: fessi rerum V. od trpljenja utrujeni.

2. reč, stvar, zadeva, predmet = determinativni zaimek nekaj, kaj, to, da se obnovi oz. prikliče v spomin
a) kaka predhodna beseda: vinum ad se importari non sinunt, quod eā re (= vino) … homines effeminari arbitrantur T., multae artes … quibus rebus exculta est hominum vita Ci.
b) kak predhoden pojem: claudus fuit altero pede: quae res (= id, quod to, kar = in to = in ta hiba) aliquid afferebat deformitatis N., quae res ei maturavit mortem N. ta stvar pa = to pa, Dion rem eo perduxit M. jo je prignal do tega, res una solaque H. eno edino (sredstvo); tako lat. redno opisuje neutr. subst. adj. in pron. v tistih (odvisnih) sklonih, v katerih bi se ne ločila od moškega spola, npr. nihil, nullius rei, nulli rei, nullā re; id, eius rei, ei rei, ea re (aliquis, hoc idem itd.); še zlasti v pl. multa, multarum rerum, multis ali bis rebus (dat. in abl.); včasih tudi v acc.: multas res novas (= multa nova) in edictum addidit N. veliko novega. Zato subst. res v takih zvezah nav. ne slovenimo, ampak ga večinoma nadomeščamo z neutr. ob njem stoječega prilastka, npr.: ea res to, de eā re o tem, nulla res nič, utraque res oboje, multae res mnogo, veliko, his (quibus) rebus s tem, od tod, zato, tako, in omnibus rebus v vsem itd., suis rebus consulere N. za svoje (za sebe samega, zase) skrbeti; prim. res cibi = cibus Ph., res Veneris ali res Venereae Ci. = Venus užitek ljubezni, ljubezen.

3. (kolekt.) stvar, stanje, položaj, okoliščine, razmere: auctoritas … adhibeatur ad monendum non modo aperte, sed etiam acriter, si res postulabit Ci., res autem haec est Ci. stvar je pa ta(ka), e re natā Ter. = pro re natā Ci. ali samo pro re L. po okoliščinah, kakor nanesejo okoliščine, glede na okoliščine, in omnibus rebus (v vseh položajih) singulari fuit industriā N., tanta rerum commutatio N. sprememba (obrat) razmer, id ex rebus et temporibus indicari potest N. po časovnih razmerah, glede na časovne razmere, res bene (male) se habet Ci. razmere dobro (slabo) kažejo, dobro je (kaže), slabo je (kaže), res ita se habet Ci. stvar je taka, tako je to; poseb. res adversae neugodne razmere = nesreča, res secundae ugodne razmere = sreča; pesn.: res dubiae V. nevaren položaj, res laetae V., rerum fiducia V. prepričanost, zaupanje v srečo, cardo rerum V. „obratišče“, prelomnica, mejnik usode, res egenae V. nesreča, beda, sunt lacrimae rerum V. za nesrečo, imperitus rerum Ci. razmer, res in suspicionem venit Ci. dvomi se, res in opinione est Ci. misli se, novis rebus (novotarije, državni prevrat) studere Ci., Atheniensium rebus studere N. biti atenskega mišljenja, biti na atenski strani, simpatizirati (držati) z Atenci, rebus Gallicis favere C. biti naklonjen Galcem, podpirati Galce. —

III. (s posebnim poudarkom dejanstvenosti)

1. delo, dejanje, čin: magnas res mari gessit N., conclamant se ituros: clamoremque res est secuta L., res dicta secuta est O. rečeno storjeno, aut consilio aut re iuro Ter., tantarum rerum gloria V., rebus spectata iuventus V. v dejanju (dejanjih, dejansko) preizkušena; poseb. pogosto: res gerere, rem gerere (bene, male) Ci. idr. kako nakano (namero, načrt) izvesti (dognati); occ. (o poveljniku): re bene, male gesta N., C. po srečni, po nesrečni bitki (vojni), arma ante rem nitentia L. pred bojem; zelo pogosto: res gestae dejanja, auctor rerum L. izvrševalec (prim. gerō).

2. dogodek, prigoda, zgoda, dogodivščina, pripetljaj, pripetek, prikazen, pojav, fenomen: res magna L. pomemben dogodek, res nova N., V. idr. pojav, prosperae inopinataeque res N., res dura et regni novitas me talia cogunt V.; occ. res veteres Ci. stari vek, zgodovina, povest(nica): res Italicae N.; v pl.: res populi Romani perscribere L., rerum scriptor L. zgodovinar, zgodovinopisec, povestničar, povestničnik.

3. dejanska stvar, dejstvo: satis est unam rem exempli gratiā proferre N., sine nominibus res notavit N., rerum exempla N. značilna dejstva; occ.: vana missa est vox auguris: exitus illam resque (uspeh) probat O., servus, ut res ipsa declaravit, frugi atque integer Ci.; abstr. dejanstvenost, dejanskost, dejanstvo, resničnost, stvarnost, bitnost, bistvo, bit, vsebina, resnica (poseb. pogosto v naspr. z verbum, vocabulum, nomen idr.): rem opinor spectari, non verbā Ci., causam apud Philippum regem verbo (le po imenu), re ipsā quidem (v resnici pa) apud Polyperchontem iussus est dicere N., populi nomine, re autem verā sceleratissimo latrocinio Ci., res atque veritas ipsa Ci. prava pravcata resnica, rem ipsam putasti Ter. pravo si pogodil, re verā Ci., H., N. = re ipsā Ter., N., Ci. (za)res, resnično, v resnici, res est Pl. res je (to) tako, ut res erat S. kakor je bilo v resnici, hoc (id), quod res est Kom. kakor je v resnici; tudi samo: quod res est Ci. ep., positum esse in re Ci. res biti, quid in re sit Ci. kaj je res; gl. tudi reāpse.

Opomba: Gen. in dat. sg. rēī: Lucr., gen. sg. rei enozložen na koncu verza: Lucr.

rés true; truly, really, indeed, in fact

je to rés? is that true?
rés? really?, indeed?, ZDA you don't say?, is that so?
rés je, da... the truth is that...
ali ni rés? is it not so?; don't you think so?
Sestra je bolna - Res? My sister is ill - Is she?
obljubil je, da pride, in rés je prišel he promised to come, and he did come
Dobil sem pismo iz ZDA. - Res? I got a letter from the U.S.A. - Did you?
ali rés verjameš to zgodbo? do you really (ali actually) believe that story?
rés mi je žal I am truly sorry

re-sciō -īre (re in scīre) izvedeti, ugotoviti (ugotavljati), spregledati, sprevideti (sprevidevati), opaziti (opažati), priti do česa: quod pater resciens Hyg.

re-secō -āre -secuī -sectum (re in secāre)

1. odrezati (odrezavati, odrezovati), odsekati (odsekavati): linguam Ci., ungues Val. Max., radices O., truncos V., de tergore partem O., ferro capillos O., ungues ad vivum Cal. do živega, čisto; od tod pren.: neque id ad vivum reseco Ci. nočem biti prenatančen, de vivo erat resecandum Ci. treba je bilo zarezati v meso, treba je bilo načeti glavnico.

2. metaf. (za)ustaviti ((za)ustavljati), zatreti (zatirati), odpraviti (odpravljati), iztrebiti (iztrebljati), odstraniti (odstranjevati, odstranjati), preprečiti (preprečevati): libidinem Ci., nimia Ci., spem longam reseces H. omejiti. — Soobl. resicō -āre: Ca., Varr.

Opomba: Pf. resecavi: Aug., Symm., M.

résen serious; grave; earnest; austere; (svečan) solemn; (nevaren) critical

to je résna stvar, zadeva this is a serious matter
résni simptomi grave symptoms pl
z résnim pogledom with a grave look
položaj postaja résen the situation is getting serious
résna bolezen serious illness
résna glasba serious music
résno čtivo serious reading
zakaj si videti tako résen? why do you look so serious? ➞ rešeno

resentment [rizéntmənt] samostalnik
zamera, nezadovoljstvo, nerazpoloženje, slaba volja, nevolja, negodovanje, čemernost; razburjenje, razburjenost (of zaradi)
prikrita jeza, maščevalnost; mržnja, sovraštvo (against, at do)

reserve² [rizə́:v] prehodni glagol
pridržati, prihraniti, dati na stran, rezervirati kaj (for, to za)
nameniti (for za)
pustiti za pozneje; odgoditi, odložiti, zadržati (for a time za nekaj časa)

to reserve decision pridržati si pravico do končne odločitve
to reserve a judgment odgoditi sodbo
to be reserved for biti rezerviran za, biti privilegij za
he was reserved for great things, for a better destiny usojena mu je bila velika bodočnost, boljša usoda
it was reserved to him to... usojeno mu je bilo, da...
comment is being reserved za sedaj se še ne da noben komentar; trenutno brez komentarja
I will reserve to speak (trenutno) ne bom nič rekel, ne bom govoril

Reserve, die, (-, -n) rezerva; rezerve; Recht pridržek; zadržanost; stille Reserven figurativ skrite rezerve; in Reserve haben/halten imeti v rezervi; aus der Reserve (heraus)locken pripraviti do odkritega nastopa/do izjave

resistance [rizístəns] samostalnik
odpor, odpornost (to do)
upor, upiranje
fizika odpornost, upor (to proti)
rezistenca

the resistance politika odporniško gibanje
in resistance to iz odpora do
resistance (movement) odporniško gibanje
passive resistance pasivna rezistenca
to meet with vigorous resistance naleteti na močan odpor
to offer resistance nuditi, dajati odpor
to overcome the resistance of the air premagati zračni upor
to take the line of least resistance iti po poti najmanjšega odpora

résno prislov in earnest; seriously

zelo, smrtno résno in sad earnest
(jaz to) résno mislim I really do think so
tega ne misliš résno? you can't be in earnest?
misliš résno? are you really in earnest (ali in real earnest)?
čisto résno (brez šale) in sober earnest
mislim popolnoma résno I am quite serious
misliš (to) résno? are you serious?
résno govorim I am speaking in earnest
résno se držati (zadrževati smeh) to keep a straight face
résno se lotiti dela to really get down to work
premalo résno kaj vzeti to take matters not too seriously

resolución ženski spol sklep, odločitev; odločnost, neustrašnost; energija, dejavnost; rešitev (vprašanja, računske naloge)

de resolución difícil težaven za odločitev
en resolución končno, naposled, skratka, sploh, kratko in malo
llegar a una resolución priti do sklepa
tomar una resolución odločiti se

resolve² [rizɔ́lv] prehodni glagol & neprehodni glagol
raztopiti (se), razkrojiti (se), razstaviti (se), ločiti (se) v dele, razpasti; spremeniti (se) (into v)
staliti (se); (raz)rešiti, razložiti, raztolmačiti (vprašanje); odstraniti, odpraviti, razpršiti (dvome, težave); odločiti (se), skleniti, (uradno) odločiti; resolvirati

to resolve oneself razkrojiti se, razpasti; prepričati se
to resolve a problem, a riddle rešiti problem, uganko
to resolve into factors matematika razstaviti na faktorje
to be resolved into tears topiti se v solzah
he resolved to wait a little longer sklenil je še malo počakati
the House resolved itself into a committee parlament se je razrešil (konstituiral) v odbor
this event resolved us on going ta dogodek nas je pripravil do tega, da smo šli