Franja

ἀντ-έχω, ἀντ-ίσχω [fut. ἀνθέξω, aor. ἀντέσχον, adi. verb. ἀνθεκτέον, ἀνθεκτέα] I. act. 1. trans. držim kaj nasproti komu ali pred kom τί τινος; χεῖρ' κρατός držim roko pred očmi, ὄμμασι αἴγλαν odbijam od oči svetlobo, branim oči pred svetlobo. 2. intr. a) vztrajam, obdržim se, zdržim, πολιορκουμένη obleganje, ἐπὶ πολὺ ἀντεῖχον ἀλλήλοις dolgo časa so se držali; b) περί τινος vztrajam pri čem; c) trajam, obstajam, zadostujem ὁ σῖτος; ὁ ποταμὸς ἀντέσχε τὸ ῥέεθρον reka zadostuje glede vode = daje, ima dovolj vode, οὐκ ἀντέσχε τὸ ὕδωρ παρέχων ni dajala dosti vode, ni mogla zadosti napojiti. II. med. 1. držim kaj pred seboj v obrambo proti komu τί τινος, τραπέζας ἰῶν svoje mize proti puščicam. 2. a) držim se česa τινός, ὄχθων držim se bregov, hodim ob obrežju; b) težim, iščem, bavim se, ukvarjam se, posvečam se ἀρετῆς, τοῦ πολέμου ne odneham od, τῆς θαλάσσης ne dam se odgnati od morja, poprimem se mornarstva; c) NT držim se koga, skrbim za, podpiram koga τινός; d) abs. poet. držim se, naslanjam se Sof. Fil. 893.

ἀντί [Et. lok. debla ant-, "čelo", lat. ante, pred, nem. ant-, ent-, n. pr. Ant-wort, ent-sprechen; gršk. še ἄντα, ἄντην] praep. z gen. 1. vpričo, pred očmi, nasproti νίκης, ἀνθ' ὧν(sc. δένδρων) ἑστηκότες za njimi stoječi. 2. pren. a) na mesto, mesto; βελτίους ἐποίησε ἀντὶ χειρόνων napravil je iz slabih dobre državljane, πολέμιος ἀντὶ φίλου κατέστην postal sem iz prijatelja sovražnik; NT ὀφθαλμὸν ἀντὶ ὀφθαλμοῦ oko za oko; λαβεῖν χάριν ἀντὶ χάριτος milost za milostjo dobivati; ἀντὶ παίδων τῶνδε ἱκετεύομεν zaradi tvojih otrok, pri tvojih otrocih, αἱρέομαι (ἀγαπάω) τι ἀντί τινος bolj cenim, stavim kaj nad kaj. Pogosto stoji z inf. in spolnikom (pri Her. tudi brez spolnika), ἀντὶ τοῦ ἀρήγειν ni pomagal, ampak. – ἀνθ' ὧν = ἀντὶ τούτων ἅ in ἀντὶ τούτων, ὅτι zato, da; zato, ker; NT ἀνθ' ὧν οὐκ ἐπίστευσας zato, ker nisi veroval; slično ἀνθ' οὗ ker; ἀντί τοῦ zakaj?; b) = ἴσος enak, mesto, kot, za; ἀντὶ κυνός kakor pes; ἀντὶ ἱκέταο, πολλῶν λαῶν itd.; ἀντὶ κασιγνήτου τέτυκται je toliko vreden kot brat; c) = ὑπέρ za NT: δὸς ἀντὶ ἐμοῦ καὶ σοῦ za mene in za tebe; d) za komp. = ἤ: στέργω ἀντὶ σοῦ πλέον bolj kakor tebe.

ἀντι-λοιδορέω psujem tudi jaz, λοιδορούμενος οὐκ ἀντελοιδόρει ko so ga preklinjali, ni klel NT.

ἀν-ώμοτος 2 (ὄμνῡμι) kdor ni prisegel, nezaprisežen.

ἀξιόω (ἄξιος) I. act. 1. smatram za vrednega, τινά τινος koga česa; počastim koga s čim τινί. 2. a) smatram kaj za primerno, prav, za dolžnost, zahtevam, želim, hočem, prosim, prisvajam si τί; b) ne pomišljam se, ne sramujem se, drznem se z inf. 3. mislim, verujem, sodim, menim z inf., ἵνα, ὅπως. II. pass. smatrajo me za vrednega τινός, spoštujejo, častijo me. III. med. smatram se za vrednega, οὐκ ἀξιόομαι menim, da kaj ni primerno moji časti (dostojanstvu).

ἀ-παγής 2 (πήγνυμι) ion. kdor ni trden, rahel, mehek, gibčen.

ἀ-παθής 2 (παθεῖν) 1. ne trpeč, brez izgube, nepoškodovan ὑπό, ἀπό, πρός τινος. 2. prost česa τινός, κακῶν ki ni nič pretrpel. 3. neobčutljiv, nevajen česa πρός τι; πόνων nevešč česa, nerad trpeč.

ἀ-πάλαμ(ν)ος 2 (παλάμη) brez roke 1. brez pomoči, kdor si ne ve svetovati ali pomagati, neodločen, nedelaven, len. 2. komur ni mogoče odpomoči, nemogoč, neznosen, nespameten, brezbožen.

ἀπ-αλλάσσω, at. -ττω [fut. -λάξω, med, (s pas. pomenom.) -ξομαι, pf. ἀπήλλαχα, aor. 2 ep. ἀπηλλάγην, impf. in aor. ion. tudi brez avgmenta] I. act. 1. trans. a) oddaljim, odpravim, odpošljem, preženem, odstranim, χεῖρα σφαγῆς odtegnem roko od, τινά stopim na njegovo mesto; b) odpuščam, osvobodim, rešim μόρου, τινά τινος, ἐκ γόων; λόγον končam, prekinem, κόπος τινά zapusti. 2. intr. odidem, oddaljim se, rešim se, uidem ῥᾷον, χεῖρον, κακῶς, s pt. χαίρων srečno; οὕτως ἀπήλλαξεν ὁ στόλος tako se je izteklo to podjetje; πῶς ἀπήλλαχεν ἐκ τῆς ὁδοῦ kako mu je prijala pot. II. pass. 1. a) rešim se, osvobodim se, iznebim se (ἀπό) τινος, prost sem česa αἰσχύνης; βίου umrjem; izpustijo me na svobodo (o sužnju); b) odstopim od tožbe, otresem se (tožitelja), ἀπαλλαχθέντες μακρῶν λόγων brez mnogih besed. 2. intr. odpotujem, odpravim se, ločim se, odhajam ἐκ, ἀπό τινος, ἔς τι krenem kam, πρός τινα prestopim h komu; πολλὸν ἀπηλλαγμένοι θεῶν zelo se razlikujejo od bogov, s pt. ali inf. neham, prestanem kaj delati, εἰπὼν ἀπαλλάγηθι povej (vendar) hitro; κρῖναι … ὀυκ ἀπήλλακτο ni mu manjkalo razsodnosti. III. med. odstranim svoje, odidem iz dežele.

ἄ-παστος 2 (πατέομαι) ep. kdor ni jedel, tešč; ἐδητύος ἠδὲ ποτῆτος brez jedi in pijače.

ἀπατάω (ἀπάτη) [impf. ἠπάτων, fut, ἀπατήσω, aor. ep. ἀπάτησα, fut. pass. ἀπατήσομαι] 1. act. varam, goljufam, zapeljujem, motim. 2. pass. varam se, goljufam se, varajo me, pt. pf. ἠπατημένος φωτός prevaran od (za) moža; τί ἀγγελίας οὐκ ἐμοὶ ἔρχεται ἀπατώμενον katera vest dohaja k meni, ki ni varava (lažniva); Pl. Prot. 323 a zavisi ὡς od τεκμήριον.

ἀ-πείραστος 2 (πειράομαι) kdor ni poskusil, θεὸς ἀπείραστος κακῶν Boga ne more izkušati hudo NT.

ἀπιστέω (ἄ-πιστος) 1. ne verujem τινί τι; NT sem neveren, dvomim nad čem, ne zaupam τινί; pass. ne zaupajo (verujejo) mi, ne veruje se mi; ἀπιστεῖται ἡ γνῶσις τοῦ οἰκείου ni se moglo spoznati, jeli kdo prijatelj ali sovražnik. 2. nepokoren sem, ne slušam τινί; pt. ἀπιστούμενος neverjeten, nepričakovan.

ἀπιστία, ἡ, ion. -ίη (ἄπιστος) 1. pomanjkanje vere; NT nevera, slaba vera; nezaupnost, sum(nja), dvom; ὑπὸ ἀπιστίης radi nezaupnosti = ker ni veroval, ἀπιστίαν ἔχω περί τινος dvomim. 2. nezanesljivost, nezvestoba, nestanovitnost πρός τινα. 3. neverjetnost ἐς ἀπ. ἀπῖκται to se ne more več verjeti; ἐς ἀπιστίαν καταπίπτω sem, postanem neverjeten.

ἄ-πλευστος 2 (πλέω) kjer se še nihče ni vozil, τὸ ἄπλευστον morje, na katerem se še nihče ni vozil.

ἄ-πληκτος 2 (πλήσσω) ki ne potrebuje udarca, ki ga ni treba poganjati.

ἀπ-όμνῡμι, -νύω 1. prisegam, trdim pod prisego z inf. 2. pod prisego (u)tajim, prisežem, da nisem česa storil (oziroma nisem hotel storiti ali da se kaj ni zgodilo), τοὺς θεούς pri bogovih, κατὰ τῆς θυγατρός pri glavi svoje hčere.

ἀπορία, ἡ (ἄ-πορος) kjer ni izhoda ali sredstev 1. zadrega, pomanjkanje (potov), negotovost, obupen položaj; τοῦ μὴ ἡσυχάζειν nemožnost mirovati. 2. pomanjkanje, stiska, sila, težava, siromaštvo. 3. neodločnost, dvom(ljivost); težkoča.

ἀπο-φράς, άδος (φράζω), ἡμέρα prepovedan, nesrečen dan (katerega se ni smelo soditi itd. gl. lat. dies nefastus).

ἄ-πρᾱκτος 2, ion. ἄ-πρηκτος (πράσσω) 1. act. a) o osebah: kdor ni nič opravil, nič ne opravivši, brez uspeha ἀπονέεσθαι, ἄπρακτοι ἐγένοντο nič niso opravili; b) o stvareh: brezkoristen, brezuspešen ταῦτα πάντα, γῆ neploden (neobdelan). 2. pass. a) proti čemur se ne da nič opraviti, neodvraten ἀνίη, nepremagljiv, neozdravljiv ὀδύναι; b) neizpeljiv, nestorjen, neopravljen; c) τινός: κοὐδὲ μαντικῆς ἄπρακτος ὑμῖν εἰμὶ izkušate me tudi z vedeževanjem. – adv. -άκτως brez uspeha.