Franja

stréla foudre ženski spol , coup moški spol de foudre, coup de tonnerre

kamena strela (mineralogija) cristal moški spol de roche
vodena strela coup de tonnerre, coup de foudre qui porte à froid
kakor strela z jasnega (neba) comme un coup de foudre (ali de tonnerre) dans un ciel bleu
strela je udarila v drevo la foudre éclata (ali tomba) sur un arbre
strela ga je zadela il a été frappé par la foudre, il a été foudroyé (tudi figurativno)
gromska strela! mille tonnerres!, tonnerre de Dieu!, tonnerre de Brest!

strelec samostalnik
1. (kdor strelja z orožjem) ▸ lövész, lövőV strelskem centru danes nastopajo vsi štirje slovenski strelci. ▸ A céllövőközpontban ma mind a négy szlovén lövő fellép.
Pokol je preživela mlajša ženska, ki se pred strelcem skrila pod odejo in pozneje poklicala policijo. ▸ A mészárlást egy fiatalabb nő élte túl, aki a lövöldöző elől egy takaró alá bújt, majd később hívta a rendőrséget.

2. tudi z veliko začetnico, v astrologiji (znamenje v horoskopu) ▸ NyilasSamski strelci utegnejo novo ljubezen srečati na delovnem mestu ali med poslovnimi partnerji. ▸ Az egyedülálló Nyilasok a munkahelyükön vagy az üzleti partnereik között találkozhatnak új szerelmükkel.Luna v Strelcu vam daje optimizem in pozitiven odnos do življenja. ▸ A Hold a Nyilasban optimizmussal és pozitív életszemlélettel tölti el.
Pod vplivom planetov v znamenju Strelca postajate precej kritični in nezaupljivi do soljudi. ▸ A Nyilas jegyében álló bolygók hatására meglehetősen kritikussá és bizalmatlanná válik az embertársai iránt.

3. (pri igrah z žogo) ▸ góllövő [pri igrah, ki se igrajo na gol] ▸ pontszerző [pri igrah, ki se igrajo na točke]Premagali smo košarkarsko velesilo, ki ima odlične igralce, predvsem natančne strelce z razdalje. ▸ Megvertünk egy kosárlabda-nagyhatalmat, amelynek nagyszerű játékosai, elsősorban pontos bedobói vannak.Pri gostih je bil najučinkovitejši Kubanec Perez, ki je bil s sedmimi goli tudi prvi strelec tekme. ▸ A vendégeknél a kubai Perez volt a legeredményesebb játékos, aki hét góllal a mérkőzés legjobb góllövője lett.

4. zoologija Toxotes jaculatrix (riba) ▸ jávai lövőhal

strelja|ti [é] (-m) ustreliti schießen, feuern; iz puške, pištole: (ein Gewehr/eine Pistole) abfeuern
streljati z možnarjem böllern
ironično : knallen, ballern
brezciljno streljati herumschießen
streljati dol hinunterschießen, herunterschießen, hinunterfeuern
streljati na slepo (srečo) drauflosfeuern, drauflosschießen
streljati nazaj zurückschießen, zurückfeuern
streljati z ostro municijo scharf schießen
začeti streljati losschießen, losknallen, losfeuern, losballern
streljati preko cilja über das Ziel hinausschießen (tudi figurativno)
streljati z očmi figurativno Blicke schießen
streljati s topovi na vrabce figurativno mit Kanonen auf Spatzen schießen
ki dobro strelja [schußstark] schussstark
ki rad/hitro strelja schießwütig
ki slabo strelja [schußschwach] schussschwach

strēna (slabše strēnna, na napisih tudi strēnua) -ae, f (menda sab. beseda strēna zdravje, sor. s strēnuus)

1. (dobro) znamenje, znak, omen: Char., quom strena opscaevavit, spectatum hoc mihist Pl., bona scaeva strenaque obviam occessit mihi Pl.

2. ob kakem prazniku, poseb. ob novem letu kot dobro znamenje dano darilo, novoletno darilo: cotidiana oscula edicto prohibuit, item strenarum commercium ne ultra Kal. Ian. exerceretur Suet., edixit et strenas ineunte anno se recepturum stetitque in vestibulo aedium Kal. Ian. ad captandas stipes Suet., asside, si qua ventura est aliqua strena strenue Pomp. ap. Non., proximus ex longo gradus est quaestoris amici curam pro strenis excubuisse tuis Aus., strenam vocamus, quae datur die religioso ominis boni gratia, a numero, quo significatur alterum tertiumque venturum similis commodi Fest.

stria -ae, f (iz indoev. baze *ster(H)- črta, proga, pramen, žarek, strela; sor. s stvnem. strī̆-mo = nem. Striemen, Streifen proga, stvnem. strëno pramen, strāla puščica, sl. strela, nem. Strahl žarek, blisk; prim. tudi sl. struna)

1. glob, globel, žleb, žlebič, brazda, utor, jama, vdolbina: rimosa Plin., quā aratrum vomere striam facit, sulcus vocatur Varr.

2. occ.
a) guba na obleki: Ap.
b) kot arhit.t. t. žlebič, (u)žlebitev na stebrih: Vitr.

strictūra -ae, f (stringere)

1. stisk, stiskanje, stisnjenost: stomachi Plin. Val.; abs.: Cael. (tudi v pl.).; metaf. tesnoba, tesnobnost, potrtost, vznemirjenost, muka: vehementior est virtutis strictura quam poenae Ambr.

2. occ. kaljenje železa: instinctio ferri in aquam strictura est Isid.; meton.
a) volk, razbeljena masa = razbeljeno železo, ki je pripravljeno za kaljenje: striduntque cavernis stricturae Chalybum V.
b) paličasto železo, železo v šib(i)kah (palicah), v pl. železne šib(i)ke: Luc. ap. Non. idr., ferrum in stricturam non potest cogi Varr. ap. Serv. v šib(i)ke, stricturae vocantur a stringenda acie verbo imposito Plin.

stroj¹ [ô] moški spol (-a …) die Maschine (batni Kolbenmaschine, brusilni Schleifmaschine, cepilni Spaltmaschine, cestarski Straßenbaumaschine, delovni Arbeitsmaschine, etiketirni Etikettiermaschine, fakturirni Fakturiermaschine, frankirni Frankiermaschine, gradbeni Baumaschine, hladilni Kältemaschine, likalni Bügelmaschine, lupilni Entrindungsmaschine, Schälmaschine, mesilni Knetmaschine, molzni Melkmaschine, obdelovalni Werkzeugmaschine, papirni Papiermaschine, parni Dampfmaschine, Dampfkraftmaschine, pisalni Schreibmaschine, pisarniški Büromaschine, pogonski Kraftmaschine, polirni Poliermaschine, polnilni Lademaschine, pometalni Kehrmaschine, pomožni Hilfsmaschine, pralni Waschmaschine, predilni Spinnmaschine, računski Rechenmaschine, ravnalni Richtmaschine, rezalni Schneidemaschine, ročni Handmaschine, rotacijski Rotationsmaschine, seštevalni Addiermaschine, skobeljni Hobelmaschine, stavni Setzmaschine, škrobilni Schlichtmaschine, tesalni Behauungsmaschine, za kovičenje Nietmaschine, za lepljenje Anleimmaschine, za piljenje Feilmaschine, za razvijanje Entwicklungsmaschine, za vezenje Stickmaschine, za vtiskovanje črk Prägemaschine, za zemeljska dela Erdbaumaschine, tkalni Webmaschine, toplotni pogonski Wärmekraftmaschine, ulivalni Gießmaschine, usedalni Setzmaschine, vrtalni Bohrmaschine, vzbujalni Erregermaschine, zasekovalni Schrämmaschine, zgibalni Falzmaschine, žakardni Jacquardmaschine, žebljalni Nagelmaschine, žetveni Erntemaschine, žlebilni Rillmaschine); das Gerät (fotokopirni Fotokopiergerät, nakladalni Ladegerät; tudi izpeljano iz glagola: nakladalni Auflader, pulpirni der Pulper, za posipanje der Streuer, za trganje asfalta der Straßenaufreißer, vrtalni der Bohrer); velik stroj, naprava: das Großgerät, die Anlage, das Werk (vrtalni Bohrwerk)
pomivalni stroj der Geschirrspüler, der Spülautomat, die Geschirrspülmaschine
tiskalni/tiskarski stroj/stroj za tisk die Presse, Druckpresse, Druckerpresse, die Druckmaschine
(bankovcev Banknotenpresse)
stroj za uničevanje aktov der Reißwolf, Papierwolf
… stroja Maschinen-
(del das Maschinenteil, izkoriščenost die Maschinenauslastung, končnica das Maschinenendschild, konstrukcija die Maschinenkonstruktion, lom der Maschinenbruch, moč die Maschinenleistung, oskrba die Maschinenwartung, podnožje der Maschinengrundrahmen, der Maschinenfuß, poškodba/okvara der Maschinenschaden, smer teka die Maschinenrichtung, stojalo Maschinenständer, uporaba der Maschineneinsatz, vodenje die Maschinenbedienung, vodja/upravljavec der Maschinenführer, zmogljivost die Maschinenleistung)
lopa za stroje der Maschinenschuppen
delo s strojem die Maschinenarbeit
pogon s strojem der Maschinenantrieb
s strojem/stroji mit der Maschine
… strojev Maschinen-
(delovni čas die Maschinenarbeitszeit, hrup der Maschinenlärm, konstruiranje die Maschinenkonstruktion)
neodvisen od stroja maschinenunabhängig
delati pri stroju an der Maschine stehen

stróka (-e) f

1. diciplina; professione, mestiere:
humanistične stroke discipline umanistiche
čevljarska, kovaška stroka mestiere di calzolaio, di fabbro
po stroki je klasični filolog è laureato in filologia classica
biti pravi mojster v stroki, biti od stroke conoscere il proprio mestiere

2. (strokovnjaki) tecnici; esperti; ekst. addetti ai lavori:
svoje bi morala reči tudi stroka (al riguardo) dovrebbero esprimersi, dire la loro anche i tecnici
pravna stroka opozarja ... i giuristi fanno presente, rilevano
pediatrična stroka pravi i pediatri ritengono che

strūctor -ōris, m (struere)

1. graditelj, stavbar, poseb. zidar, tesar: Dig., Cod. I. idr., res agebatur multis structoribus Ci.; metaf.: structor orationis huius Ap. avtor, ustvarjalec, pisec.

2.
a) obedni redar (reditelj), vodja in nadzornik sužnjev, ki so stregli pri obedih (pojedinah), sicer tudi sam suženj: Petr., Iuv., Mart., Lamp., Serv.
b) structor capillaturae lasničar, frizer: Tert.

strup moški spol (-a …) das Gift (bakterijski Bakteriengift, celični Zellgift, čebelji Bienengift, dihalni Atemgift, gobji Pilzgift, jetrni Lebergift, kačji Schlangengift, kontaktni Kontaktgift, Berührungsgift, krčni Krampfgift, presnovni Stoffwechselgift, rastlinski Pflanzengift, srčni Herzgift, za miši Mäusegift, za podgane Rattengift, za puščice Pfeilgift, želodčni Fraßgift, živčni Nervengift); der Giftstoff
bojni strup der Kampfstoff
hitro delujoč strup schnelles Gift
… strupa Gift-
(čaša der Giftbecher, koncentracija die Giftanreicherung, učinkovanje die Giftwirkung)
neobčutljiv za strup giftfest
občutljiv za strup giftempfindlich
občutljivost za strup die Giftempfindlichkeit
omarica za strupe der Giftschrank
vsebujoč strup gifthaltig
umor s strupom der Giftmord
knjiga strupov das Giftbuch
brez strupov giftfrei
biti strup Gift sein (tudi figurativno)

strupen [é] (-a, -o) giftig (tudi figurativno), zelo: hochgiftig; (vsebujoč strupe) gifthaltig; Gift- (pajek die Giftspinne, plin das Giftgas, goba der Giftpilz, kača die Giftschlange, rastlina die Giftpflanze, žival das Gifttier, odpadki der Giftmüll)
odstranjevati strupene snovi iz (etwas) entgiften
odstranjevanje strupenih snovi die Entgiftung
|
figurativno strupen mraz die Hundekälte

strūtheus (strūthius) 3 (tuj. στρούϑιος) vrabčji: māla Ca., Col., Plin. vrsta kutine; isto tudi strūthea -ōrum, n: struthea, † coluthequam appara, bene ut in scutris concalea[n]t: et calamum [i]nice Pl.

stržek samostalnik
1. zoologija Troglodytes troglodytes (ptica) ▸ ökörszem

2. (zvočna igrača) ▸ csergettyű, diócsörgő
Namesto orehove lupinice pa lahko uporabimo za izdelavo stržka tudi kaj drugega, na primer škatlico za vžigalice. ▸ Csergettyű készítéséhez dióhéj helyett mást, például gyufásdobozt is használhatunk.

studium -iī, n (studēre)

1. notranji nagon, prizadevanje, prizadeva, teženje, težnja, vnema, vnetost, veselje, sla do česa, pohlep, želja, poželenje po čem, poželevanje česa; abs.: Enn. ap. Prisc., Pac. fr., Col., Sen. ph., Dig. idr., meo de studio studia erant vestra omnia Pl. meni ugajati je bilo vse vaše prizadevanje, vsa vaša prizadevanja so bila usmerjena v to, da bi ugajali meni, vide, quam iniquus sis prae studio Ter. v svoji vnemi (vnetosti), studium est animi adsidua et vehemens ad aliquam rem adplicata magna cum voluptate occupatio Ci., studium ad (in) aliquid conferre Ci., incensi studio Ci., non studio (strastno) accusare, sed officio defendere Ci., studium semper adsit, cunctatio absit Ci., summo studio dicere Ci. ali magno, nullo studio agere C. z … vnemo, et hoc studio pravus facis H. nalašč, quot capitum vivunt, totidem studiorum milia H.; s subjektnim gen.: amici Ci., de studiis principum omnia perscripta N. o težnjah, studio regum intellecto Iust. namero; z objektnim gen.: Acc. fr. idr., vitae Afr. ap. Non. način življenja, quaestūs Ci. dobičkoželjnost, laudis Ci. slavohlepje, častihlepje, veri reperiendi Ci., pugnae C., Lucr. ali pugnandi C. bojaželjnost, bojevitost, armorum Plin. iun., abigendi studium quasi artem exercent Dig. namero; z dat. gerundivi: studium probandis provinciarum ac militiae rectoribus Aur.; s praep.: studii erga te testis Ci. ep., studium bonorum in me Ci. ep., studium suum in rem publicam S., studium ad frugalitatem multitudinis provocavit Iust.; z inf.: foedum studium citharā ludicrum in modum canere T., studium … a deo homines revocare Cypr.; z ACI: viris esse advorsas aeque studiumst Ter.

2. naklonjenost, vdanost, ustrežljivost, ugodljivost, posebna ljubezen, zanimanje, skrb, navdušenost, navdušenje za koga, pristran(sk)ost glede koga, navdušeno sočustvovanje s kom (naspr. ira, iracundia, odium); abs.: studio, consilio, auctoritate me adiuvit Ci., studium atque aures Ci. blagohoten (dobrohoten) posluh, studium et iracundiam suam rei publicae dimittere Ci. zanimanje, pauca … tradere … sine ira et studio T. brez jeze (sovraštva) in brez pristranskosti, studiis odiisque carens Lucan., quod studium et quem favorem secum in scaenam attulit Ci., studium favorque Plin. iun., studio ac suffragio viam sibi munire Ci., et beneficio accepto et studio perfecto Ci.; s subjektnim gen.: studia hominum excitare (pridobi(va)ti si) C. ali retinere (ohraniti (ohranjati) si, obdržati) Ci., studium populi ac favor Fl.; z objektnim gen.: studium salutis meae Ci. zanimanje, skrb za … , studium rei publicae S. domoljubje, rodoljubje, patriotizem; s praep. (zlasti poleg subjektnega gen.): studium in populum Romanum T., Diviciaci summum in populum Romanum studium C., studia Numidarum in Iugurtham accensa S., studia hominum (vsega sveta) accensa in Agrippinam T., eorum erga se studium Auct. b. Afr., studium et fides erga clientes Suet., studia nostra circa tuendos socios Plin. iun.; occ. strankarska privrženost, strankarska naklonjenost, pristranska naklonjenost, pristran(sk)ost, pristrástje, neobjektivnost; abs.: testes sine ullo studio dicebant Ci., senatum in studia diduxerat T. je (bil) razcepil na stranke, minus cupiditatis ac studii L.; s subjektnim gen.: studia competitorum Ci. strankarska vnetost (prizadevnost, vnema), studium partium Ci. strankarsko prizadevanje, strankarska težnja, studia partium S. strankarska prizadevanja, strankarske težnje, pristrastje, senatuque in ipso erant studia nimiam severitatem aspernantium, pluribus nihil mutandum censentibus T. razpad na dve stranki.

3. (marljivo, skrbno) ukvarjanje (pečanje) s čim, predmet ukvarjanja: studio rerum rusticarum provectus sum Ci., sunt pueritiae certa studia, sunt extrema quaedam studia senectutis Ci., studia venandi Ci., praecipuo nandi studio T., studio citharae deditus H., immoritur studiis H. mori se s svojim delom; occ.
a) posebno zanimanje za kaj, posebno veselje do česa, posebna sla po čem, najljubše delo (opravilo), priljubljeni posel, priljubljeno opravilo: eorum obsequi studiis Ter., cum studio tuo sim obsecutus Ci., studiis suis obsequi ali studiis eorum inservisse N., studiis generorum obsistere Ci., venio nunc ad istius (sc. Verris), quemadmodum ipse appellat, studium, ut amici eius, morbum, ut Siculi, latrocinium Ci.
b) ukvarjanje z znanostjo ali umetnostjo, znanstveno prizadevanje, znanstvene težnje, učenje, proučevanje, preučevanje česa, študij, znanstveno delo, v pl. tudi nauki: haec studia adulescentiam alunt, senectutem oblectant Ci., studiaque haec (sc. Graecarum artium ac disciplinarum) … in Latio vehementius tum colebantur Ci., mihi tua ista studia placuerunt Ci., haec inter nos studia exercere Ci. ep., se … studiis illis dedisse Ci., studiis septem dedit annos H., o seri studiorum H., in studiis vitam egi O. pesnikujoč, studium quid inutile temptas? O. (o pesništvu), nullum tempus vacare patiaris a studiis Sen. ph., studia altissimus iste secessus suggerit Plin. iun., dictitat ad studium hunc se adplicasse musicum Ter., histrionale studium T.; s subjektnim gen.: studia Graecorum Ci., acerrima et fecundissima eorum studia T.; z objektnim gen.: litterarum Ci., N., Sen. ph., eloquentiae Ci., T., iuris, dicendi, scribendi, discendi Ci., philosophiae N., sapientiae T.; meton. v pl. α) veda, znanost, znanstvo; redko v sg. = znanstvena panoga, veja znanosti, stroka: si non intendes animum studiis H., ad studiorum atque artium contentionem revertamur Ci., studia, quibus tingendus est animus Sen. ph., sedem ac magistram studiorum Massiliam habuit T., studia humanitatis Plin. iun. ali studia liberalia Sen. ph., Suet., Aug., Antiochia urbs liberalissimis studiis adfluens Ci.; huiusce rei coniuncturam de tuo ipsius studio facillime ceperis Ci. β) umetnost, spretnost, izurjenost: augurandi studio Galli callent Iust.; pesn. metaf. (o konju): studiorum atque immemor herbae victor equus V. γ) slovstvena dela, književna dela, književnost, slovstvo, literatura: omnia ingenia, quae lucem studiis nostris attulerunt, tunc nata sunt Sen. rh. δ) kraj učenja, učni kraj, učilnica: privatarum aedium studia sibi interdicta esse cognoscant Cod. Th.

stultitia -ae, f (stultus) neumnost, nespamet(nost), bebavost, neprevidnost, glupost, budalost, abota, preprostost, preproščina (naspr. prudentia, sapientia): Pl., Ter. idr., est proprium stultitiae aliorum vitia cernere, oblivisci suorum Ci., stultitia … excusationem non habet Ci., malim equidem indisertam prudentiam quam stultitiam loquacem Ci., non enim omnis error stultitia est dicenda Ci., nolite … stultitia ac temeritate vestra aut animi imbecillitate omnem Galliam prosternere C., quo facilius caream stultitiae atque arrogantiae crimine Hirt., stultitiamque meum crimen debere vocari O., stultitia est sedendo aut votis debellari credere posse L.; tudi v pl.: hominum ineptias ac stultitias … non ferebat Ci.; stultitia včasih = nespametno dejanje, nespameten ukrep, nespameten poseg, nespameten čin: meae … stultitiam patiuntur opes H.; tudi = ljubimkanje, ljubljenje, ljubovanje, sramodejstvo, spolni odnos, spolno občevanje, seks, seksanje: si haec res graviter cecidit stultitiā meā Pl., tibi prospexi et stultitiae tuae Ter. — Soobl. stultitiēs -ēī, f: Ap.

stultus 3, adv. -ē (sor. s stolidus; prim. gr. στόλος ladijski nos, poprečni hlod na srednjem delu ladje, στελεή ročaj, držaj, στέλεχος deblo, hlod, klada, butec, teslo; prim. tudi skr. sthūláḥ neumen, butast, štorast) neumen, nespameten, omejen, glup, bebast, bedast, butast, budalast, tepčkast, trapast, preprost idr. (naspr. catus, eruditus, prudens, sapiens);
a) o osebah: Kom. idr., o stultos Camillos Ci., reddere aliquem stultiorem Ci., quid stultius esse potest? Ci., in fabulis stultissima persona Ci., discerni (sc. possit) stultus auditor et credulus ab religioso et sapienti iudice Ci., quis ferre possit homines stultissimos prudentissimis insidiari? Ci., deum qui non summum putet, aut stultum aut rerum esse imperitum existimo Ci., ut vel non stultus, quasi stulte, cum sale dicat aliquid Ci., haud stulte sapis Ter. nič kaj nespameten nisi = precej pameten si, dupliciter stulte dicunt Varr., stulte mirari ali respondere Ci., multa stulte conari N. pokušati marsikaj nespametnega, non minus stulte Graecus rhetor Sen. rh., stultius illum atque intemperantius eam (sc. iuventam) quam seduxisse (sc. fatebatur) L., haec et dicuntur et creduntur stultissime Ci.; subst. stultus -ī, m neumnež, nespametnik, nespametnež, glupec, neumnik, norec, bebavec, bedak, tepec, butelj, bukselj, budalo, trap ipd.: Ter., Ci., O. idr.
b) analogno o stvareh: Sen. ph., Mart. idr., civitas, consilium, loquacitas, opinio Ci., consilium stultissimum L., stulta ac barbara arrogantia C., cogitationes Hirt., laetitia S., gloria, levitas Ph., dies Tib. nespametno prebiti dnevi.

stuprum -ī, n (indoev. baza *(s)teu̯-p- tolči, suvati, biti [bijem], udarjati; prim. skr. t ó pati, tupáti, túmpati, tumpáti, pra-stumpati sune, suva, gr. τύπτω bijem, udarjam, τύπος udar(ec), τύ(μ)πανον ročni boben, lat. tundō in najbrž tudi stupeō, sl. teptati, let. staũpe konjske stopinje, stvnem. stupf, stopfo, stopfa pika, nem. Staupe)

1. sramota: cum stupro redire ad suos populares, magnum stuprum populo fieri per gentes Naev. ap. Fest.

2.
a) posilstvo, posiljenje, oskrumba, oskrunitev, (o)skrunjenje, onečastitev, onečaščenje, zloraba, zlorabljanje: auctor stupri O., stuprum alicui (feminae) inferre ali offerre Ci. (o)skruniti, onečastiti (onečaščati) žensko, stupra virginum matronarumque L., rapere ad stuprum virgines matronasque S. ap. Non., virgines ad stuprum diripere Iust., aliquam cogere pati stuprum Sen. Rh. kako žensko posiliti, uxor stuprum pati coacta Val. Max. posiljena, stuprum saevi passa tyranni Sen. tr., raptus ac stupra Sen. ph., inicere stupra puberibus Aur., puerorum stupra Arn.; o živalih: caper stupro matrem supervenit Col.
b) sploh nečistovanje (nečistost), vlačuganje, vlačugarstvo, kurbanje, kurbarstvo, kurbarija, nezakonsko spolno občevanje, nezakonsko priležništvo, konkubinat, prešuštvo, prešuštvovanje, ljubimkanje; starejše ljubovanje, sramodejstvo (naspr. pudicitia): Acc. fr., Pl., Val. Max., Ci., Iust., stuprum admittere cum aliquo Ter., puellaribus annis (sc. Agrippina) stuprum cum M. Lepido … admiserat T., hinc pudicitia, illinc stuprum Ci., cum sorore germana nefarium stuprum fecisse Ci., in domesticis est germanitatis stupris volutatus Ci., stupri consuetudinem facere cum sororibus Suet., erat ei cum Fulvia … stupri vetus consuetudo S., sumptus stupro corporis tolerare S., matronae stupri damnatae L., stuprum pati nolle L., nullis polluitur casta domus stupris H., feminae incestis stupris fumant tot urbes Sen. tr.; meton. ljubica, ljubimka: una Clytaemestrae stuprum portat Pr.

sturnus -ī, m (prim. stvnem. stā̆ra = nem. Star = gr. (tes.) ἀστραλός; sor. morda tudi lat. turdus) škorec: Plin., Ulp. (Dig.), auditasque memor penitus demittere voces sturnus Stat., nunc sturnos inopes fringuillarumque querelas audit Mart., sturno adposito Lamp.

stvar¹ ženski spol (-i …) die Sache (tudi filozofija), das Ding, der Gegenstand
stvari množina Sachen, Gegenstände, das Zeug
najdena stvar die Fundsache, der Fund
poslana stvar die Einsendung
v zakup vzeta stvar der Pachtgegenstand
zastavljena stvar Pfandsache
zelo/preveč draga stvar die Kostspieligkeit
škoda na stvareh der Sachschaden
pomoč/dajatev v stvareh die Sachleistung
stvari v splošni rabi množina das Gemeingut
poletne/zimske stvari (oblačila ipd.) Sommersachen množina Wintersachen
posestnik zastavljene stvari der Pfandbesitzer
poškodovanje stvari die Sachbeschädigung
prodaja zastavljene stvari der Pfandverkauf
seznam stvari das Sachverzeichnis
spomin za stvari das Sachgedächtnis
uživanje stvari pravo der [Fruchtgenuß] Fruchtgenuss
volilo generičnih stvari das Gattungsvermächtnis
zavarovanje stvari die Sachversicherung
zavarovanje tuje stvari die Fremdversicherung

su

A) prep.

1. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kje?):
è morto sul campo di battaglia padel je na bojnem polju
comandare su tutti poveljevati vsem
contare sulle dita prešteti na prste
contare su qcn. računati na koga
essere sulla bocca di tutti pren. biti splošno znano
essere, capitare come il cacio sui maccheroni priti kot naročen
pungere, toccare sul vivo zadeti v živo
stare sulle spine pren. biti na trnih

2. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kam?):
la marcia su Roma pohod na Rim
le finestre guardano sul giardino okna gledajo na vrt
andare, montare su tutte le furie pren. pobesneti

3. o (za označevanje predmeta razgovora, razprave):
opera su Cesare delo o Cezarju
discutere sulla situazione economica razpravljati o gospodarskem položaju
piangere su qcn. qcs. objokovati, obžalovati koga, kaj

4. (za označevanje časa)
sul calar del sole proti večeru
sul far del mattino proti jutru
sul momento, sull'istante, su due piedi takoj, prvi trenutek
essere, stare sul punto di biti na tem, da
starò via sui due mesi ne bo me kakšna dva meseca

5. (za označevanje približne starosti)
un uomo sulla settantina mož sedemdesetih let

6. (za označevanje približne cene)
la casa è costata sui cento milioni hiša je stala kakih sto milijonov

7. (za označevanje približne teže in višine)
pesa sui settanta chili težak je kakih sedemdeset kil
è alto sui due metri visok je približno dva metra

8. (za označevanje načina)
scarpe su misura čevlji po meri
credere sulla parola verjeti na besedo
lavorare su ordinazioni delati po naročilu
parlare sul serio govoriti resno
stare sulle sue biti zadržan, ne zaupati drugim

9. (za označevanje snovi)
dipinto su tela slika na platnu
incisione su rame bakrorez

10.
su per po:
arrampicarsi su per il muro plezati po zidu

B) avv.

1. gor, gori; ekst. na gornjem nadstropju, zgoraj:
la mamma è su che fa i letti mama zgoraj postilja
vieni su pridi gor
un cassettone con su un candelabro skrinja s svečnikom
un su e giù vrvež
andare su e giù iti gor in dol, sem in tja
non andare né su né giù ne moči požreti (tudi pren.);
andare su pren. rasti (cene)
tirare su i figli vzrediti otroke
tirarsi su opomoči si (tudi ekst.);
venire su čutiti v grlu, ne prebaviti (hrane, jedi)
venire su bene lepo rasti, uspevati
un uomo venuto su dal nulla pren. samorastnik

2.
su su (za označevanje počasnega gibanja navzgor)
salire su su fino alla vetta vzpenjati se vse do vrha
trattare un argomento su su fino alle lontane origini razviti temo vse do daljnih začetkov

3. pleon.
alzarsi, levarsi su vstati
mettere su il brodo, la pasta dati kuhat juho, testenine
mettere su una bottega, uno studio odpreti trgovino, pisarno
mettere su casa pren. dobiti, opremiti stanovanje
mettere su famiglia pren. poročiti se
mettere su qcn. contro qcn. koga naščuvati proti komu
mettere su superbia pren. prevzeti se
saltare su (a dire) pren. reči, izjaviti

4. (v podkrepitev za drugim krajevnim prislovom)
lì su, là su tam gori, tja gor
qui su tu doli, sem dol
poco su, poco giù približno

5. absol. (z glagoli v izrazih vzpodbujanja, ukazovanja):
su coraggio! le korajžno!
su svelto, sbrigati! daj no, pohiti!

6.
in su gor; navzgor; višje; proti severu; naprej:
guarda in su poglej gor!
metterei il quadro in su sliko bi postavil višje
da Roma in su od Rima proti severu
si accettano puntate dalle diecimila lire in su sprejemamo stave od deset tisoč lir naprej

7.
da su, di su od zgoraj
di qua, di la, di su, di giù od vsepovsod