Franja

Zadetki iskanja

  • maison [mɛzɔ̃] féminin hiša; dom; hišno osebje, služinčad; hišna skupnost; dinastija; (= maison de commerce) trgovska hiša, podjetje, tvrdka, firma, trgovina; adjectif doma narejen, domač, familier izvrsten; adverbe zelo

    à la maison doma, domov
    maison d'accouchement porodnišnica
    maison affiliée podružnično podjetje
    maison d'agriculture poljedelska zadruga, podjetje
    maison d'aliénés, de fous umobolnica, norišnica
    maison d'ameublement trgovina s pohištvom
    maison à appartements (multiples) (več)stanovanjska, etažna hiša
    maison d'arrêt preiskovalni zapor, jetnišnica
    maison de banque bančno podjetje
    maison en bois, blindée lesena hiša, brunarica
    maison de campagne podeželska hiša
    maison scolaire šolski, otroški počitniški dom
    maison centrale, de correction, de force, de réclusion kaznilnica, jetnišnica, zapor, ječa
    maison de chasse lovska hiša
    maison close bordel, javna hiša
    maison de commission komisijska trgovina
    maison de confection konfekcijska, oblačilna trgovina
    maison de convalescents okrevališče
    maison de couture modni (šivalni) salon
    maison d'éditions založba
    maison d'éducation vzgojni zavod; internat
    maison élevée stolpnica
    maison d'enfants dom za otroke
    maison d'exportation, d'importation izvozno, uvozno podjetje
    maison à une, pour une seule famille enodružinska hiša
    maison de garde-voie (železniška) čuvajnica
    maison d'habitation stanovanjska hiša
    maison individuelle individualna hiša
    maison de jeu igralnica
    maison jumelée hiša dvojček
    maison de location večja hiša z več(najemninskimi) stanovanji
    maison de maître gosposka hiša
    maison mère hiša, v kateri se je firma ustanovila; glavna trgovina
    maison mitoyenne vrstna hiša
    maison mortuaire hiša žalosti; mrtvaška veža
    maison de passe prenočišče; gostilna slabega slovesa
    maison pénitentiaire poboljševalnica, prisilna delavnica
    maison de peuple županstvo
    maison portative; préfabriquée, démontable montažna hiša
    maison de prêt zastavljalnica
    maison publique, de tolérance javna hiša, bordel
    maisons en rangée vrstne hiše
    maison de rapport najemninska hiša
    maison religieuse samostan
    maison de repos dom počitka, penzijon
    maison de retraite dom za stare ljudi, za upokojence
    maison de santé zasebna klinika
    maison seigneuriale gosposka hiša, grašcina
    maison sœur, affiliée podružnična trgovina, podjetje
    maison de sport športna trgovina
    maison à succursales multiples podjetje z več filialami, verižno podjetje
    maison de vente à tempérament trgovina s prodajo na obroke
    maison de ville mestna hiša, rotovž
    maison pour week-end (hiša za) vikend
    ami masculin de la maison hišni prijatelj
    fait à la maison doma pečen, domač
    gens masculin pluriel de maison služinčad
    gens masculin pluriel de la maison (hišni) domačini, domači
    îlot masculin, pâté masculin, rangée féminin de maisons blok hiš
    maître masculin, maîtresse féminin de la maison hišni gospodar, gospodarica (gospodinja)
    pâté masculin maison domača pašteta
    règlement masculin de maison hišni red
    tarte féminin maison domača, doma narejena torta (kolač)
    aller à la maison iti domov
    avoir 30 ans de maison biti 30 let pri istem podjetju
    entrer, être en maison (dekle) stopiti v službo, biti v službi
    être de la maison (nekako, tako rekoč) spadati k hiši
    la maison est en faillite tvrdka, podjetje je v konkurzu
    faire sa maison, se faire une maison ustvariti si, urediti si hišo, dom
    rester à la maison, garder la maison ostati doma, ne iti iz hiše
    tenir maison (figuré) imeti odprto hišo
    tenir la maison gospodariti, gospodinjiti
    les maisons empêchent de voir la ville (figuré) od samih dreves ni videti gozda
  • maître, sse [mɛtrə, mɛtrɛs] adjectif glavni, bistven; imeniten, sijajen; masculin, féminin gospodar, -ica, gospodinja, gospa; mojster; učitelj, -ica; gospod (pred imenom odvetnika, notarja); naslov za eminentnega profesorja, pisatelja, umetnika

    Monsieur et cher Maître velespoštovani gospod; féminin, figuré metresa, priležnica, ljubica, vieilli zaročenka
    en maître mojstrsko
    sans maître brez gospodarja
    de main de maître z mojstrsko roko, neprekosljivo
    Maître (krajšava Me)
    X., avocate à la cour gospa X., sodna odvetnica
    maître d'armes učitelj mečevanja
    maître(-)autel masculin glavni oltar
    maître de ballet baletni mojster
    maître, maîtresse de chant, de danse, de langues, de musique, de sport učitelj, -ica (profesor, -ica) petja, plesa, jezikov, glasbe, športni učitelj
    maître chanteur (histoire, musique) mojstrski pevec
    maître de chapelle vodja cerkvenega zbora
    maître de conférences docent
    maître, maîtresse d'école učitelj, -ica osnovne šole
    maître d'étude, d'internat študijski vodja, prefekt
    maître de forges fužinar
    maître fripon velik lopov, slepar
    maître garçon višji plačilni natakar
    maître homme (familier) sijajen dečko
    maîtresse femme energična ženska
    maître nageur plavalni mojster
    grand maître (prostozidarski) veliki mojster
    idée féminin maîtresse glavna misel
    pénurie féminin des maîtres pomanjkanje učiteljev
    qualité féminin maîtresse glavna lastnost, kvaliteta
    être maître de quelque chose biti gospodar česa, obvladati kaj
    être le maître biti gospodar (svojih odločitev)
    être maître de faire quelque chose moči kaj napraviti
    être son maître biti sam svoj gospod(ar), biti neodvisen
    être maître chez soi biti gospodar v hiši
    être maître de soi obvladati samega sebe
    passer maître postati mojster, zelo spreten
    se rendre maître zagospodovati (de nad); prevzeti vodstvo, obvladati
    rester maître de la situation ostati gospodar položaja
    il a trouvé son maître (figuré) našel ga je, ki mu je kos
    apprenti n'est pas maître (proverbe) nihče ni učen padel z nebes
    nul ne peut servir deux maîtres nihče ne more služiti dvema gospodarjema
    tel maître, tel valet (proverbe) kakršen gospodar, takšen sluga
  • máj (mois moški spol de) mai moški spol

    življenja maj printemps moški spol de la vie
    prvi maj le Premier mai
    v maju en mai, au mois de mai; (drevo) (arbre moški spol de) mai moški spol
  • majeur, e [mažœr] adjectif večji, višji; pretežen; pomembnejši, zelo važen; juridique polnoleten

    en majeure partie večinoma
    la majeure partie večji del, večina
    cas masculin de force majeure primer višje sile
    fille féminin majeure polnoletna hčerka
    intérêt masculin majeur višji interes
    peuple masculin majeur ljudstvo, ki zna samo vladati
    le lac Majeur Lago Maggiore; masculin sredinec (prst); polnoletnik; musique dur; féminin polnoletnica
  • majorité [mažɔrite] féminin večina (tudi politique); juridique polnoletnost

    majorité absolue, relative, simple, de deux tiers, des voix (ali: des suffrages) absolutna, relativna, navadna, dvetretjinska večina, večina glasov
    majorité gouvernementale vladna večina
    majorité matrimoniale, pénale, politique polnoletnost za zakon(sko zvezo), kazenska, politična polnoletnost
    décision féminin de majorité (politique) večinski sklep
    déclaration féminin de la majorité proglasitev za polnoletnega
    à la majorité des deux tiers z dvetretjinsko večino
    dans la majorité des cas v večini primerov
    atteindre à (l'âge de) la majorité postati polnoleten
    être en majorité, avoir la majorité biti v večini, imeti večino
    se rallier à la majorité pridružiti se večini
    recueillir la majorité des suffrages exprimés dobiti večino oddanih glasov
  • mal1 [mal] adverbe slabó, zlo; pomanjkljivo, nepopolno, nezadostno

    de mal en pis vedno slabše, hujše
    tant bien que mal kolikor toliko; tako tako; (tako) nekako
    pas mal ne slabó; precéj; kar dobro; dobro
    pas mal de (familier) (kar) precéj
    mal à propos ob nepravem času, neugodno
    ça va mal pour lui slabó je (stoji, gre) z njim
    il est au plus mal on je že pri kraju
    aller de mal en pis priti z dežja pod kap
    être mal vu par quelqu'un biti slabo zapisan, biti nepriljubljen pri kom
    je suis mal dans mes affaires moji posli gredo slabo
    être mal fondé (figuré) biti, stati na šibkih nogah
    être, se mettre mal avec quelqu'un biti skregan, skregati se s kom
    se mettre mal slabo, neokusno se oblačiti
    mal lui en prit posledice so bile hude zanj
    parler mal de quelqu'un obrekovati koga
    prendre mal une plaisanterie slabo sprejeti, zameriti šalo
    s'y prendre mal biti nespreten, neroden pri čem, napačno se lotiti stvari
    se porter mal slabo se počutiti
    prendre mal vzeti za zlo
    être mal à l'aise neugodno se počutiti
    cela tombe mal to pride ob neugodnem času, narobe
    tourner mal pokvariti se, obrniti se na slabo
    je me trouve mal slabo mi je
    se trouver mal de quelque chose imeti slabe skušnje s čim
    emploi masculin, travailleur masculin mal payé slabo plačana služba, slabo plačan delavec
    bien mal acquis ne profite jamais (proverbe) nepošteno pridobljeno bogastvo ne prinaša nikoli koristi
  • mal2, pluriel maux [mal, mo] masculin zlo; škoda; trpljenje, bol, bolečina; bolezen; trud, muka, nadloga

    mal des aviateurs, de mer letalska, morska bolezen
    mal caduc, haut mal božjast
    mal de cœur (populaire), médecine slabost
    mal de dents, de gorge, de tête, de ventre zobobol, boleče grlo, glavobol, bolečine v trebuhu
    mal d'enfant porodne bolečine
    mal de(s) montagne(s) gorska, višinska bolezen
    mal du pays domotožje
    il n'y a pas de mal (to) nič ne dé
    il n'y a que demi-mal to ni tako hudó
    quel mal y a-t-il à ..., où est le mal si ... kaj za to, kaj je pri tem, če ...
    cela ne ferait pas de mal to ne bi škodilo
    avoir mal aux cheveux (populaire) imeti »mačka«
    avoir mal aux dents, à la tête imeti zobobol, glavobol
    j'ai du mal à le faire težkó mi je to napraviti, stane me truda, da to naredim
    choisir le moindre de deux maux izbrati manjše zlo
    dire du mal de quelqu'un obrekovati koga
    se donner du mal, un mal de chien garati, dajati si mnogo truda
    il est incapable de faire du mal à une mouche on še muhi ne bi storil nič hudega
    faire mal boleti
    faire du mal à quelqu'un boleti koga; storiti komu kaj žalega
    se faire du mal udariti se; trpeti škodo
    prendre mal nakopati si bolezen
    prendre, tourner, voir en mal nápak razumeti, skriviti
    rendre le bien pour le mal vračati dobro za slabo
    sentir bien son mal dobro vedeti, pri čem smo
    vouloir du mal, mal de mort komu (vse) slabo želeti
  • mal slabo; komaj, malo; zmotno, napačno

    mal aconsejado slabo svetovan
    mal avisado nepreudaren
    mal hecho grd, pokvečen
    ¡mal hecho! to ni prav storjeno
    mal nombre vzdevek
    mal de su grado proti svoji volji
    mal que bien tako, tako; srednje
    mal que le pese naj mu je všeč ali ne; proti njegovi volji
    (de) mal a mal, por mal s silo
    a mal andar v najslabšem primeru
    a mal dar najmanj, vsaj
    de mal en peor vedno slabše, vedno hujše
    ¡mal rayo! presneto!
    ¡menos mal! da le ni hujšega!
    mal se te conoce malo (komaj) se ti vidi
    decir mal de alg. obrekovati koga
    echar a mal zaničevati, zameriti, zapraviti
    (él) está mal slabo mu kaže
    no está mal ni slabo
    estar mal con alg. biti v sovraštvu z
    hacer mal komu škodovati
    no hacer mal a un gato nikomur lasu ne skriviti
    llevar (tomar) a mal zameriti, za zlo vzeti
    poner en mal (con) koga očrniti (pri)
    salir mal ne uspeti, spodleteti
    haces mal, espera otro tal vsaka krivica na svetu se maščuje
  • malencontreux, euse [malɑ̃kɔ̃trö, z] adjectif nesrečen; neprijeten; ki se ga stalno drži smola; ki gre na živce

    une panne malencontreuse m'a mis en retard nesrečna okvara me je zakasnila
  • malénkost pequeñez f ; menudencia f ; bagatela f ; futilidad f

    brigati se za malenkosti ocuparse en nimiedades
  • málo (un) peu, peu de chose

    malo ali veliko peu ou prou, plus ou moins
    v malo besedah (dneh) en peu de mots (jours)
    malo nas je bilo nous étions peu nombreux
    še malo ne tant s'en faut
    mal je manjkalo, da ni padel peu s'en est fallu (ali il s'en est fallu de peu) qu'il ne tombât, il a failli tomber
    tisto malo denarja, ki ga ima le peu d'argent qu'il a
  • málo poco

    malo ali veliko poco o mucho
    malo ljudi poca gente f
    v malo besedah en pocas palabras
    v malo dneh en pocos días
    le malo korakov od tu a pocos pasos de aquí
    še malo ne de ninguna manera
    presneto malo fam casi nada, una insignificancia
    ne se malo čuditi no salir de su asombro
    malo da nisem padel por poco me caigo
  • malopridnež samostalnik
    1. (kršitelj; storilec) ▸ tettes, elkövető, gazember
    neznan malopridnež ▸ ismeretlen tettes
    Za malopridnežem, ki je odnesel okoli poldrugi milijon vreden večji vrtalni stroj, policisti še poizvedujejo. ▸ A rendőrség még mindig keresi az elkövetőt, aki elvitt egy nagyméretű, mintegy 1,5 millió eurót érő fúrógépet.
    Janez pogleda skozi okno in zagleda več malopridnežev, ki nosijo stvari iz njegove garaže. ▸ Janez kinéz az ablakon, és több gazembert lát, akik különböző dolgokat cipelnek ki a garázsából.

    2. (ničvrednež; pokvarjenec) ▸ csirkefogó, gazfickó, gazember
    Še vedno si prijetno dekle. Jaz pa sem še vedno malopridnež, ki se ga rad naceja in leta za ženskimi krili. ▸ Te még mindig kedves lány vagy. Én meg még mindig egy csirkefogó vagyok, aki szeret iszogatni, és a nők szoknyája után futkározni.
  • man1 [mæn] samostalnik (množina men)
    mož, človek, človeštvo; sluga, vojak, mornar; figura (šah, dama)
    zgodovina vazal
    množina vojaki, mornarji, delavci, moštvo

    the rights of man človeške pravice
    man of God božji služabnik
    an Oxford man kdor je študiral v Oxfordu
    a man and a brother pravi tovariš
    man and wife mož in žena
    a man of few words redkobeseden človek
    man alive! človek božji!
    as one man kot en mož, enoglasno
    to be a man biti možat
    to be only half a man biti nemožat, biti samo pol moža
    to be one's own man biti svoj gospodar
    best man ženinova priča pri poroki
    man and boy od deških let dalje
    every man Jack vsak posameznik
    to feel like a new man počutiti se ko prerojen
    man Friday; ali man of all work faktotum, desna roka
    inner man duša, šaljivo želodec
    outer man telo
    I'm your man jaz sem pravi človek za to
    he's your man on bo pravi človek za to
    man of letters pisatelj
    to the last man do zadnjega moža
    (all) to a man vsi, do zadnjega moža, enoglasno
    a man of mark pomembna osebnost
    no man nihče
    a man of parts izredno zmožen človek
    to play the man izkazati se moža
    a man of straw lutka, človek zvenečega imena a brez denarja
    the man in (ali on) the street povprečen človek
    man about town lahkoživec, gizdalin
    a man of his word mož beseda
    the man of the world svetovljan
    old man botanika božje drevce, navtika, sleng kapitan
  • mañana ženski spol jutro; dopoldan

    mañana de sol sončno jutro
    el día de mañana (najbližja) bodočnost
    estrella de la mañana (zvezda) danica
    a media mañana (približno) od 10. uri dopoldne
    de buena mañana takoj zjutraj
    de mañana por la mañana zjutraj, zgodaj
    muy de mañana zelo zgodaj
    a las tres de la mañana ob treh zjutraj
    no pensar en el día de mañana tjavdan živeti
    tomar la mañana zjutraj nekaj zaužiti
  • manar teči, izvirati, izhajati

    manar en agua potiti se, mezeti, kapati
    manar sangre kri potiti
  • manche1 [mɑ̃š] féminin rokav; gumasta cev; partija, runda (igre); morska ožina

    la Manche Rokavski preliv
    en manches de chemise v srajci; brez suknjiča
    sans manches brez rokavov
    manche à air, à vent zračna cev, zračen preduh; aéronautique vetrna vreča
    manche bouffante nabran, širok rokav
    manche à incendie gasilska gumasta cev
    manche trois-quarts tričetrtinski rokav
    fausse manche ščitnik; prevleka za rokav
    jambes féminin pluriel en manches de veste sabljaste noge
    avoir la manche large (figuré) imeti široko, kosmato vest
    avoir quelqu'un dans sa manche (figuré) imeti koga za seboj
    être dans la manche de quelqu'un komu na voljo biti, biti v njegovem varstvu
    c'est une autre paire de manches to je nekaj (čisto) drugega (težjega)
    faire la manche (populaire) beračiti
    se faire tirer la manche (dolgo) se pustiti prositi
    ne pas se faire tirer la manche ne si pustiti česa dvakrat reči
    mettre quelque chose dans sa manche (figuré) (spretno) kaj zmakniti
    retrousser les manches (de sa chemise) zavihati si rokave
    tirer quelqu'un par la manche potegniti koga za rokav, pritegniti njegovo pozornost
  • manco enorok; s hromo perutjo; pomanjkljiv, nepopoln

    manco de la derecha brez desne roke; hrom na desni roki
    manco en neokreten, neroden za
    manco m enorokec
  • mandamiento moški spol ukaz, zapoved, odredba, odlok

    los mandamientos deset božjih zapovedi
    poner a uno en la cara los cinco mandamientos komu zaušnico pripeljati
  • manera ženski spol način; vedenje, dostojnost; (slikarstvo) manira; sredstvo, možnost

    manera de decír izražanje
    a la manera na način
    a manera de po načinu, kot
    a mi manera de ver po mojem naziranju
    de manera que tako da; da bi
    de buena manera spodobno, dostojno
    de otra manera sicer, drugače
    de es(t)a manera na ta način, takó; torej, potemtakem
    de ninguna manera, en manera alguna nikakor
    en gran manera v veliki meri
    esa no es la manera de obrar takó se ne dela
    no hay manera (de hacerlo) (to) se ne da napraviti, je nemogoče
    sobre manera čez mero, izredno, nenavadno
    acabar de mala manera slabo končati
    maneras pl manire, vedenje
    de todas maneras vsekakor, na vsak način