Franja

reintegrar reintegrirati; dopolniti, nadomestiti, odškodovati

reintegrarse de lo suyo zopet do svojega priti
reintegrarse a su país vrniti se v svojo domovino

reír* s smehom sprejeti, zasmehovati; smejati se, šaliti se

todos reían (con) sus chistos vsi so se smejali njegovim šalam
reír a boca llena od srca se smejati
reír a carcajadas na vse grlo se smejati
no tengo ganas de reír ni mi do smeha
dar que reír (a) v smeh spraviti, razvedriti
no me haga V. reír ne smešite se
no es cosa de reír to ni smešna stvar
echarse a reír (glasno) se zasmejati
reírse smejati se
reírse de alg. zasramovati koga, zasmehovati
no hay que reírse to ni nič smešnega
¡ríete tú! to si lahko misliš!
¡me río de ello! se požvižgam na to!
¡ríase V. de la juventud! (ironično) to Vi imenujete mladost!

relationship [riléišənšip] samostalnik
sorodstvo, rod, sorodnost; zveza, odnos, razmerje (to do, z)
medicina soseščina

degree of relationship sorodstvena stopnja

religion [rilídžən] samostalnik
vera, veroizpoved, verstvo, religija; častna, sveta dolžnost, stvar časti; (redko) opravljanje verskih obredov; religioznost, pobožnost; meništvo, redovništvo, redovniški red, redovniško življenje

established religion priznana veroizpoved, državna vera
to be in religion biti redovnik, -ica
to enter into religion postati redovnik ali redovnica (nuna)
to get religion postati pobožen, spreobrniti se
to make a religion to do (of doing) s.th. smatrati za svojo sveto dolžnost (da nekaj naredimo)

religiózen (-zna -o) adj. (veren, verski) religioso:
religiozen človek uomo religioso
ekst. (pobožen) religioso:
religiozna ljubezen do zemlje un amore religioso per la terra

relish¹ [réliš] samostalnik
okus (za kaj), užitek (v hrani ipd.), slast; dišava, začimba; prijeten okus; predjed
figurativno veselje (za kaj) navdušenje; nagnjenje ljubezen (do česa); privlačnost, všečnost, draž, čar, tek; pokušnja, kapljica (of česa)

I have no relish for (music) nimam nobenega veselja (smisla) za, ne maram za (glasbo), ni mi do (glasbe)
he has no relish for hard study resen študij mu ne diši
we have no relish for walks za sprehode nam ni
danger gives relish to adventure nevarnost daje draž pustolovščini
to eat with great relish jesti z velikim tekom
hunger is the best relish for food glad je najboljša začimba za jed
to lose its relish izgubiti svojo draž
to have lost all relish izgubiti vso privlačnost (draž, slast)
to read with great relish brati z velikim užitkom, naslajati se ob branju

relish² [réliš]

1. prehodni glagol
napraviti (kaj) okusno, tečno, slastno; dati prijeten okus (čemu); začiniti (with z)
najti slast v, imeti užitek od, uživati (v čem, kaj), imeti rad; rad (kaj) jesti, s tekom jesti

2. neprehodni glagol
biti okusen (tečen, slasten, prijeten); dišati, iti v tek (slast), tekniti; imeti okus, tek (za kaj)

to relish of dišati po; spominjati na
to relish well (badly) imeti dober (slab) okus
I do not relish the idea of staying here misel, da bi ostal tu, mi ne prija
I did not relish the coffee kava ni bila po mojem okusu
do you relish the lobster? vam gre jastog v slast?
he did not relish the proposal predlog mu ni (preveč) dišal (prijal)

reluct [rilʌ́kt] neprehodni glagol
upirati se (to čemu)
občutiti (pokazati) odpor (nezadovoljstvo, nenaklonjenost) (to do)
nasprotovati, negodovati, ugovarjati (at, against čemu)

reluctance, reluctancy [rilʌ́ktəns(i)] samostalnik
odpor, upiranje (to čemu)
nasprotovanje, nenaklonjenost, nevolja, mržnja
fizika magnetski upor

with reluctance nerad
to show reluctance (to do s.th.) upirati se, biti malo voljan (nekaj napraviti)

reluctant [rilʌ́ktənt] pridevnik
ki se upira, nasprotuje, ugovarja; nenaklonjen, nasproten, nevoljen

I am reluctant to do it to nerad napravim
to give (a) reluctant consent le nerad (z nevoljo) privoliti

remachar zakovičiti; figurativno nekaj s poudarkom ali z vztrajnostjo ponavljati

remachar el clavo (fig) do konca privesti; trdovratno vztrajati pri neki trditvi
remachar las narices (a) komu nos sploščiti

réméré [remere] masculin zopeten odkup

droit masculin de réméré pravica do zopetnega odkupa
vente féminin à réméré prodaja s pravico do zopetnega odkupa (odkupa nazaj)

remit [rimít]

1. prehodni glagol
odpustiti (greh), oprostiti (žalitev), spregledati (kazen, dolg); ublažiti, umiriti, pomiriti, zmanjšati, brzdati (jezo); opustiti, odstopiti (od česa), popustiti (v čem); poslati, nakazati (denar, menico), napotiti (koga) (to na)
pravno odgoditi, odložiti (till, to do)
zavrniti (na nižjo instanco); izročiti, predati
arhaično izpustiti na prostost

2. neprehodni glagol
popuščati (o bolezenskih simptomih), ponehati, zmanjšati se
figurativno slabeti, splahneti; plačati

to remit one's attention (efforts) popustiti v pazljivosti, v naporih
to remit a bill poslati (prenesti) menico
to remit s.o. to his liberty komu zopet prostost dati
to remit a siege opustiti obleganje
to remit one's work nehati z delom

re-mittō -ere -mīsī -missum (re in mittere)

I.

1. nazaj poslati (pošiljati), odpustiti (odpuščati): (sc. captivos) Xerxi remisit N., ad classem remissus non est N., Germanos domum remittere C., contionem L., mulieres Romam Ci., adulterum Icti., Labienus Caesari litteras remittit (z odvisnim vprašanjem) C. mu odpiše, odgovori, scripta ad Caesarem mandata remittere C. odgovoriti na kaj; poseb. nuntium (sc. uxori) remittere Ci. poslati ločitveni list (razvezno pismo), odpovedati zakon, razvezati se, ločiti se, razporočiti se; tako tudi repudium remittere Kom. odpovedati zakon (svoji nevesti), repudium remittere genero Sen. rh., do, quod vis, et me victus remitto H. in se umaknem = se vdam; occ. nazaj vreči (metati): pila intercepta hostes in nostros remiserunt C., calces remittere N. nazaj kopitati, nazaj brcati, sanguinem e pulmone O. pljuvati, bljuvati, bruhati, vocem nemora alta remittunt V. odmevajo, causam ad senatum T. ali aliquem ad ipsum volumen remittere Plin. iun. zavrniti (zavračati), usmeriti (usmerjati)

2. nazaj dati (dajati), vrniti (vračati), povrniti (povračati, povračevati): alicui aedes remittere Pl., se Gallis imperium remittere C., ius proprium regi remittat V., remittere beneficium C., veniam V. uslugo; occ. opustiti (opuščati), odložiti (odlagati), odvreči kaj, odpovedati (odpovedovati) se čemu, izogniti (izogibati) se česa, čemu: provincias Ci., iras V.

3. metaf. zopet (znova, ponovno, spet) od sebe (s)pustiti ((s)puščati), od sebe da(ja)ti: chorda remittit sonum H. daje zven (zvok), se oglaša, atramenta labem remittunt H. puščajo, naredijo (delajo), vasa aënea aeruginem remittunt Col., quod baca remisit olivae H., oleae librum remittunt Col. dobivajo lubje, lactis plurimum ficus remittit Col., colores remittere Vitr. izgubiti (izgubljati), digitum contrahere et remittere Plin. zopet iztegniti; toda: hanc manum remittere Sen. tr. nazaj potegniti; pren.: opinionem animo remittere Ci. izbiti si iz glave, opustiti. —

II.

1. (kaj napetega, nategnjenega) (s)pustiti, popustiti (popuščati), izpustiti (izpuščati): ramulum adductum Ci., habenas adducere vel remittere Ci., frena equo ali lora remittere O. spustiti brzdo (konju); od tod occ.
a) spustiti (spuščati), povesiti (povešati): bracchia V., arma Cu., aures Plin., flores tunicis cecidere remissis O.
b) odvezati (odvezovati), razvezati (razvezovati), razkleniti (razklepati), razrešiti (razreševati), (pesn.) raztopiti (raztapljati): vincula remittere O., calor mella remittit V.

2. osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati) (npr. mrzlice): Plin. iun.

3. metaf.
a) (pre)nehati s čim, opustiti (opuščati) kaj, popustiti (popuščati) v čem, (z)manjšati, zmanjšati (zmanjševati): bellum L., contentionem C., curam C., Ci., aliquid de severitate Ci., memoriam C. manj uriti; med. nehati (nehavati) se, ponehati, (ponehavati), odnehati (odnehavati), prenehati, (prenehavati) pojemati, pojenjati (pojenjavati, pojenjevati), popustiti (popuščati): remissa pugna Cu., virtus Ci., vita remissa Poeta ap. Ci. končano življenje, febres remittuntur Cels.; nav. act. v med. pomenu ali refl. se remittere: dolor si remittet Ter., cum remiserant dolores Ci. so se polegle, pestilentia remittit L., ventus remisit C. se je polegel, imbres remiserunt L., dolor se remittit Cels., remittas quaerere H. (pre)nehaj, neque remittit … explorare, remittendum de celeritate existimabat C.
b) duška da(ja)ti, pustiti (puščati) prosto pot, ne ovreti (ovirati) česa: animi appetitus, qui tum remitterentur, tum continerentur Ci.
c) (o)krepčati, okrepčati (okrepčevati), (o)krepiti, očvrstiti (očvrščevati), utrditi (utrjevati), (raz)vedriti, da(ja)ti, omogočiti (omogočati) odmor in mir, sprostiti (sproščati): animum remittere Ci., spes animos a certamine remisit L., cantus remittunt animos Ci., ab religione animos remiserunt L. čutili so svojo vest nekoliko olajšano; refl. se remittere N. ali med. remitti Plin. iun. odpočiti se (si), oddahniti se (si). —

III.

1. odpustiti (odpuščati), spregledati (spregledovati), prizanesti (prizanašati), preložiti (prelagati) komu kaj: imperare debuisti, remisisti navem in triennium Ci., stipendium, pecunias C., multam C., poenam L., inimicitias, simultates patriae L. domovini na ljubo opustiti, izogniti (izogibati) se jih; tako tudi: privata otia publicis utilitatibus remittere T., Erycis tibi terga (tj. caestus) remitto V. tebi na ljubo se odpovem.

2. occ. dopustiti (dopuščati), pustiti (puščati), prizna(va)ti, privoliti (privoljevati), dovoliti (dovoljevati), prista(ja)ti na kaj: memoriam Ci., alicui legionem Brutus in Ci. ep. odstopiti, id reddo ac remitto Ci. temu se odpovem, remittentibus tribunis comitia sunt habita L.; z inf.: nec res dubitare remittit O. — Od tod adj. pt. pf. remissus 3, adv. -ē

1. odpet, nenapet, spuščen, sproščen, ohlapen, mlahav, ohabel, medel, rahel: arcus remissus H. spuščen, contenta et remissa corpora Ci., membra Lucr., vere remissus ager O. rahla, brez ledu in snega; pren.: color remissus Sen. ph. mrtva (naspr. intentus živa), carbunculus remissior Plin. bolj zamolkel, orationem … remissius (prosteje) numerosam esse oportet Ci.

2. metaf.
a) mehek, mehak, blag, lahen: Plin. iun. idr., remissiora frigora C. manj hudi, blažji, ventus remissior C.
b) rahel, krotek, blag, miren: remissius dicendi genus Ci., remissius disputare Ci. (naspr. concitate, severe), pa tudi: premirno, preveč umirjeno, nemarno: Col. idr., nihilo remissius atque etiam multo vehementius instat Ci., remissior iudex Sen. ph. (naspr. rigidus iudex), quid (sc. est) clementiā remissius? Sen. ph., remissiore militum irā L. ko je bil srd vojakov potihnil, ko se je srd vojakov polegel.
c) mlahav, vnemaren, ravnodušen, brezbrižen, neskrben, nemaren, malomaren, neprizadeven, zanikrn, len, leniv, lenoben, lenokrven: in labore nimis remissus N., remissus ac languidus animus C., nostri animo remissi C., remissi H., remissior in petendo Ci., nihil remissi (nobene nemarnosti) patiebatur S., remissior ac neglegentior quam convenit principi Suet.; pesn. (pass.): mons festo remissus Pr. na praznik zanemarjen (nezastražen).
d) šaljiv, vesel, živahen, boder, dobrovoljen, zabaven: homo, iocus Ci., Iuppiter cum Iunone remissos agitat iocos O., remissum opus O., remissiores hilarioresque sermones Suet., remisse quid vel serio agentem Suet. za zabavo.
e) popuščajoč v čem, odstopajoč od česa (z gen.): sui iuris remissior Ambr.

remontar gor iti, povzpeti se (na višino); dvigniti; vojska oskrbeti s svežimi konji

remontar a segati nazaj do
remontarse povzpeti se; vzleteti (letalo); razsrditi se, nemiren postati; daleč nazaj poseči
remontarse en alas de la fantasía prepustiti se krilom fantazije

remonter [rəmɔ̃te] verbe intransitif zopet iti navzgor; zopet vstopiti (en auto v avto); dvigati se (zemljišče), dvigniti se; segati nazaj (à v, do); pasti nazaj (à na); botanique dvakrat (v letu) cveteti; marine peljati se proti severu; priti z juga (veter); verbe transitif nesti navzgor (na podstrešje itd.); više obesiti (sliko); architecture zvišati; zavihati kvišku, navzgor (ovratnik); naviti (uro, gramofon, igračo); pluti, plavati navzgor (la rivière po reki); technique zopet sestaviti, montirati; izpolniti (zalogo, knjižnico); dati novega konja (quelqu'un komu); dvigniti (pogum, razpoloženje); okrepčati (o vinu, žganju); zamenjati podplat in oglav pri škornju, čevlju; osvežiti (barvo); théâtre znova uprizoriti

se remonter priti zopet k moči; oskrbeti se zopet (en z); oskrbeti si, dobiti novega konja; figuré, familier okrepiti se (duševno)
remonter à bard zopet se vkrcati
remonter à cheval zopet (za)jahati konja
remonter haut, remonter au déluge seči, segati daleč nazaj (v preteklost)
il faut remonter à l'origine treba je iti nazaj do začetka
il remonte sur sa bête, sur l'eau, ses actions remontent (figuré, familier) njegove delnice se dvigajo
remonter le courant pluti, plavati proti toku, figuré premagati težave
remonter sa montre naviti (svojo) uro
le vent remonte veter piha proti severu
le baromètre remonte barometer se zopet dviga
remonter un escalier iti zopet po stopnicah navzgor
remonter sa valise au grenier zopet odnesti svoj kovček na podstrešje
remonter une pièce zopet uprizoriti gledališko igro
remonter sa garde-robe izpopolniti si garderobo
remonter le courage, le moral de quelqu'un dvigniti zopet komu pogum, moralo
remonter au sixième étage par l'ascenseur iti zopet v 6. nadstropje z dvigalom
remonter un violon, une raquette de tennis napeti strune na violini, na teniškem loparju
se remonter en linge, en vêtements oskrbeti se zopet s perilom, z oblekami

renaissance [rənɛsɑ̃s] féminin prerod, ponovno rojstvo; novo življenje, ponoven razcvet, renesansa; adjectif, invariable renesančen, renesansen

la Renaissance Renesansa (kulturno gibanje v zahodni Evropi od 14. do 16. stolètja)
renaissance d'idées oživitev idej
architecture féminin, tableau masculin de la Renaissance renesansna arhitektura, slika

rentrer [rɑ̃tre] verbe intransitif vrniti se, vračati se, iti (domov); iti noter; (zopet) vstopiti; théâtre zopet nastopiti; spadati (dans k); uskočiti se (tkanina); dotekati (denar); zaleteti sev (avto); verbe transitif spraviti, prinesti (domov); zadržati, potlačiti (solze); vdeti (nit)

rentrer son argent dobiti nazaj svoj denar
rentrer le bétail gnati živino domov (s paše)
rentrer chez soi iti, vrniti se domov
les classes rentrent šola se zopet začenja
rentrer dans sa coquille previdno se umakniti iz riskantnega položaja; utihniti, molčati zaradi groženj
rentrer en correspondance avec quelqu'un zopet si s kom dopisovati
faire rentrer l'argent izterjati denar
faire rentrer quelque chose dans la tête vbiti v glavo
rentrer dans la danse (figuré) vrniti se k stari dejavnosti, k stari zadevi
rentrer dans ses droits priti zopet do svojih pravic
rentrer en fonction zopet nastopiti funkcijo, službo
rentrer dans ses frais priti na svoj račun
rentrer ses grif (figuré) postati manj bojevit
rentrer en fureur zopet pobesneti
rentrer une jupe skrajšati krilo
rentrer sa colère, ses larmes požreti jezo, zadrževati solze
rentrer dans les bonnes grâces de quelqu'un priti zopet v milost pri kom
rentrer la récolte spraviti pridelek, letino (pod streho)
rentrer dans son bon sens priti spet k pameti, spametovati se
il a voulu lui rentrer dedans (familier) hotel je planiti nanj
rentrer en soi-même iti vase
cela rentre dans vos préoccupations to je vaša skrb
rentrer dans le sufet, dans la question vrniti se k témi, k vprašanju
les jambes me rentrent dans le corps strašansko sem truden
vouloir rentrer sous terre hoteti se udreti v zemljo (od sramu)
rentrer sa voiture au garage spraviti avto v garažo

renvoyer* [rɑ̃vwaje] verbe transitif nazaj, domov poslati, odposlati; odbiti, vreči nazaj (la balle žogo); odsloviti, odpustiti; prepustiti; napotiti (à k); odgoditi, (časovno) odložiti; odstaviti (uradnika); izključiti (iz šole); izpustiti na svobodo (jetnika); verbe intransitif nagniti se na stran, na bok (ladja)

se renvoyer obmetavati se
se renvoyer la baile (figuré) zvračati napako, obveznost, delo eden na drugega
renvoyer de Caïphe à Pilate pošiljati od Poncija do Pilata
renvoyer aux calendes grecques brezkončno odlagati, odložiti, odgoditi na sv. Nikoli
renvoyer l'affaire à huitaine odložiti zadevo za en teden
renvoyer le débat sine die odgoditi debato za nedoločen čas
renvoyer cœur še enkrat igrati srce (pri kartanju)
renvoyer quelqu'un de sa demande (juridique) odbiti komu prošnjo
renvoyer un domestique, un ministre odpustiti služabnika, ministra
renvoyer quelqu'un de ses fonctions razrešiti koga njegovih funkcij
renvoyer ses créanciers, un importun odkrižati se, znebiti se svojih upnikov, nadležneža, nadležnega gosta
renvoyer les parties à se pour voir (juridique) izjaviti se za nepristojnega
renvoyer le son odbiti zvok
se renvoyer des reproches, des injures obmetavati se z očitki, psovkami, žaljivkami

repletion [riplí:šən] samostalnik
preobilje, izobilje; prenapolnjenost, prenatrpanost, natlačenost; prenasičenost, presitost; polnokrvnost

filled (full) to repletion nabasan, natlačen, natrpan, (pre)poln
a hall filled to repletion nabito polna dvorana
to eat to repletion najesti se do sitega, nabasati se