Franja

pari¹

A) agg.

1. enak; enakovreden; podoben:
avere pari diritti e doveri imeti enake pravice in dolžnosti
essere pari di, in biti enak po
di pari passo pren. istočasno

2. raven, zravnan:
superficie pari ravna površina
a piè pari sonožno; pren. popolnoma

3. igre enak, izenačen:
la partita è pari igra je izenačena
essere pari biti si bot
far pari e patta odigrati neodločeno
conti pari poravnani računi

4. pren.
essere pari a biti kos čemu

5. mat. paren, sod

6.
alla pari (au-pair):
lavorare alla pari delati za hrano in stanovanje

B) avv. enako:
pari pari dobesedno; pog. takoj
il compito è copiato pari pari naloga je prepisana dobesedno

C) m, f vrstnik, vrstnica:
un nostro pari naš vrstnik
trattare da pari a pari ravnati kot enak z enakim
da par suo kot se mu spodobi
senza pari brez primere

Č) m enakost:
essere in pari biti enak, izravnan
rendere pari a pari vrniti milo za drago
a un pari enako, istočasno
del pari prav tako
al pari di kakor, kot
in pari na istem nivoju:
mettersi in pari coi programmi pren. uskladiti programe

parlare

A) v. tr. (pres. parlo)

1. govoriti:
parlare piano govoriti počasi
parlare forte govoriti glasno
parlare a voce bassa govoriti potiho
parlare a fior di labbra govoriti mrmraje
parlare chiaro, apertamente govoriti jasno, odkrito
parlare in punta di forchetta pren. šalj. govoriti afektirano
con rispetto parlando naj mi ne zamerijo
parlare grasso govoriti nespodobno, kvantati
parlare a caso, a vanvera govoriti tjavdan
parlare tra sé, dentro di sé razmišljati, govoriti sam zase
parlare come un libro stampato pren. govoriti kot odprta knjiga
questo si chiama parlare! tako je!, bravo!
generalmente parlando na splošno

2. spregovoriti; priznavati:
l'accusato ha parlato obtoženec je priznal

3.
parlare a, con govoriti komu, s kom:
parlare al vento, al muro, al deserto pren. govoriti gluhim ušesom
parlare ai banchi pren. govoriti nepazljivim učencem
parlare con qcn. a quattr'occhi govoriti s kom na štiri oči

4. govoriti (imeti govor); pridigati ipd.
parlare a favore di govoriti komu v prid
parlare contro govoriti proti (komu, čemu)
parlare a braccio govoriti brez priprave, iz rokava

5. govoriti, razpravljati:
parlare di qcs. govoriti, razpravljati o čem
parlare del più e del meno govoriti o tem in onem, kramljati
far parlare di sé biti predmet opravljanj, kritike; postati slaven
parlarsi addosso pren. samozadovoljno govoriti o sebi

6. govoriti, prikazati:
l'articolo parla di članek govori o

7. pren.
parlare a gesti govoriti s kretnjami
i meridionali parlano con le mani južnjaki govorijo z rokami
parlare coi piedi brcati; pren. govoriti neumnosti

B) v. tr. govoriti (jezik):
parlare più lingue govoriti več jezikov
parlare francese govoriti francosko
parla un inglese perfetto odlično govori angleško
parlare arabo, ostrogoto, turco pren. govoriti nerazumljivo

C) ➞ parlarsi v. rifl. (pres. ci parliamo)

1. govoriti (s kom)

2. ekst. biti s kom v dobrih odnosih

3. pog. ljubimkati

Č) m govor, govorjenje

parler² [parle] verbe intransitif govoriti (à, avec s); pogovarjati, pogovoriti se (de o); razpravljati (de o); figuré nagovoriti (à quelqu'un koga); zastaviti dobro besedo (pour quelqu'un za koga)

pour ainsi parler tako rekoč
sans parler de neglede na
c'est une façon, une manière de parler to se le tako reče, ni treba tega vzeti ali razumeti dobesedno
parler d'abondance govoriti nepripravljen
parler à bâtons rompus, en l'air tjavdan, brez zveze govoriti
parler à son bonnet govoriti samemu sebi
parler à cheval à quelqu'un zviška s kom govoriti
parler de choses et d'autres govoriti o tem in onem
parler au cœur de quelqu'un (figuré) iti komu k srcu
parler le cœur dans la main, à cœur ouvert čisto odkrito govoriti
parler en dormant govoriti v spanju
il fait beaucoup parler de lui mnogo se govori o njem
parler des grosses dents à quelqu'un govoriti s kom v grozečem tonu
parler une langue, français, anglais couramment, plusieurs langues govoriti (neki) jezik, francosko, angleško tekoče, več jezikov
parler français comme une vache espagnole lomiti francoščino
parler grec, hébreu, bas breton (figuré) govoriti nerazumljiv jezik
parler en maître govoriti z avtoriteto
parler métier, service, travail govoriti o strokovnih stvareh
parler du nez govoriti skozi nos
parler d'or pravo povedati, povedati lepe, izvrstne stvari
parler de la pluie et du beau temps govoriti o banalnih, nevažnih stvareh
parler musique, politique, littérature, affaire govoriti o glasbi, politiki, slovstvu, o poslovnih zadevah
parler à la radio govoriti na, po radiu
parler raison pametno govoriti
parler à un sourd, à un mur, aux rochers gluhim ušesom govoriti
si j'ose parler ainsi če smem tako reči
vous en parlez bien à votre aise vam je lahko govoriti
à qui croyez-vous parler? s kom pa mislite, da govorite?
trouver à qui parler naleteti na pravega, na živo nasprotovanje
cela ne vaut pas la peine d'en parler o tem se ne izplača govoriti
cela parle tout seul, de soi to je samoumevno
tu parles! in kako! seveda! mislim da!
(populaire) tu parles d'un idiot! kakšen tepec!
parlez-moi de ça! (familier) to bi bilo nekaj!
ne m'en parlez pas! ne govorite mi o tem, to le predobro vem
n'en parlons plus! ne govorimo več o tem, pustimo to!
quand on parle du loup on en voit la queue (proverbe) ti o volku, volk iz gozda

parole [parɔl] féminin beseda; govor; glas, ton; izrek; govorniška umetnost; pluriel prazne besede

sur parole na (častno) besedo
parole en l'air tjavdan rečena beseda
d'honneur častna beseda
parole d'honneur! ma parole d'honneur! moja častna beseda! prisegam!
parole facile spretnost v govorjenju
paroles magiques magične formule
belles paroles lepe besede, prazne fraze ali obljube
de grosses paroles surove besede, grobosti
bonnes (mauvaises) paroles (ne)prijazne besede
homme masculin de parole mož beseda
histoire féminin sans paroles zgodba brez besed
adresser la parole à quelqu'un nagovoriti koga
vous avez ma parole dajem vam svojo častno besedo
avoir la parole (parlement) imeti, dobiti besedo
avoir la parole facile z lahkoto se izražati
n'avoir qu'une parole ostati pri svoji besedi
il n'a aucune parole on ni mož beseda, nanj se ni zanesti
avoir deux paroles biti nezanesljiv
avoir la parole haute imeti prvo besedo
couper la parole à quelqu'un prekiniti koga v govoru
ne pas être court de paroles ne biti v zadregi za besede
dégager sa parole vzeti svojo besedo nazaj
dégager quelqu'un de sa parole odvezati koga od njegove besede
demander la parole (parlement) prositi za besedo
donner la parole à quelqu'un dati komu besedo
fausser sa parole prelomiti svojo besedo
manquer à sa parole ne držati svoje besede
passer la parole à quelqu'un povabiti koga, da govori
payer de paroles z besedami odpraviti, pitati; verbe intransitif širokoustiti se
se payer de paroles zadovoljiti se z besedami; slepo vse verjeti
perdre la parole izgubiti govor, onemeti
porter la parole imeti prvo besedo
prendre la parole začeti govoriti
rendre sa parole à quelqu'un odvezati koga od njegove besede
rentrer les paroles dans le corps, la gorge, le ventre vzeti nazaj, preklicati, kar smo rekli
reprendre, retirer sa parole preklicati svojo besedo; preklicati, kar smo rekli
retirer la parole à quelqu'un (parlement) odvzeti komu besedo
tenir sa parole držati (svojo) besedo
la parole est à M. X., à vous besedo ima g. X., imate Vi
sa parole vaut de l'or nanj se lahko zanesete
la parole est d'argent, le silence est d'or govoriti je srebro, molčati pa zlato

parrot¹ [pǽrət] samostalnik
zoologija papiga
figurativno čvekač

to learn like a parrot učiti se na pamet brez umevanja

partage [partaž] masculin delitev, razdelitev; delež; vieilli delež dediščine; figuré usoda; (= partage de voix) politique enakost glasov

sans partage brez rezerve, popoln, popolnoma
en partage égal des voix pri enakosti glasov
partage successoral (raz)delitev dediščine
ligne féminin de partage des eaux razvodje, razvodnica
donner, recevoir en partage dati, dobiti kot delež

parte f

1. del:
essere parte integrante di qcs. biti sestavni del česa
far parte di qcs. biti del česa; biti član
farsi in cento parti pren. delati sto stvari hkrati, ves se posvetiti (čemu, komu)
prendere parte a udeležiti se (česa)
prendere parte al dolore pren. sočustvovati
prendere parte alla gioia skupaj se veseliti
mettere qcn. a parte di qcs. koga o čem obvestiti
a parte posebej, ne glede na
in parte delno
parte... parte... deloma... deloma...

2. del (pri živih bitjih):
la parte vitale di qcs. pren. glavni, osnovni del
parti vergognose spolovila
parti basse pog. šalj. zadnja plat

3. dežela, pokrajina, predel, konec:
dalle parti di blizu, pri
dalle nostre parti pri nas
da queste parti tod
da ogni parte od vsepovsod
in ogni parte povsod
da questa, da quella parte tu, sem; tam, tja

4. stran:
la parte destra, sinistra desna, leva stran
passare da parte a parte skozinskoz prebosti
da una parte z ene strani (tudi pren.):
da una parte..., dall'altra... z ene strani..., z druge
d'altra parte pren. sicer
da parte ob strani:
starsene da parte držati se ob strani
da che parte, da quale parte od kod, na katerem koncu (tudi pren.);
da parte di, per parte di po naročilu; po (sorodstvo)
cugino per parte di madre bratranec po materini strani

5. stran, smer:
da che parte vieni? od kod prihajaš?
dalla nostra, vostra parte v našo, vašo smer; k nam, k vam
da un anno a questa parte že leto dni

6. del, predel, področje:
la parte meridionale del paese južni del dežele

7. del, količina:
la maggior parte večina, večji del

8. stranka:
lotte di parte strankarske zdrahe
spirito di parte pren. slabš. strankarstvo
stare dalla parte della ragione, del torto imeti, ne imeti prav
essere senz'arte né parte biti brez denarja in brez poklica
non sapere a che parte appigliarsi ne znati se odločiti

9. pravo stranka:
le parti di un contratto pogodbeni stranki
le parti in causa nasprotni stranki
parte civile tožeča stranka
parte lesa prizadeta stranka
essere parte in causa biti stranka v pravdnem postopku; pren. biti neposredno za kaj zainteresiran
essere giudice e parte pren. ne moči nepristransko soditi (zaradi neposredne vpletenosti v kaj)

10. vojskujoča se stran

11. del, delež (ki komu pripada):
parte degli utili del dobička
fare le parti razdeliti vsakemu del
farsi la parte del leone pren. prilastiti si, vzeti levji delež
da parte, per parte mia z moje strani

12. gled. vloga:
fare la parte di Amleto igrati vlogo Hamleta
fare due parti in commedia pren. biti dvoličen, igrati dvolično vlogo
supplire la parte (di) pren. nadomeščati koga

13. glasba odlomek; glas

14. pren. naloga, dolžnost, vloga:
fare una parte pren. izvršiti nalogo; pog.
fare la parte dello stupido pren. izpasti tepec
fare la parte della vittima delati se žrtev

participation [-sipasjɔ̃] féminin (so)udeležba, udeležitev; udetežba pri stroških, prispevek; participacija; sodelovanje

en participation na skupen račun
sans ma participation brez mojega sodelovanja
participation aux bénéfices (commerce) udeležba pri dobičku
participation électorale, au vote volilna udeležba, udeležba pri glasovanju, pri volitvah
être accusé de participation au complot biti obtožen udeležbe pri zaroti

particular¹ [pətíkjulə] pridevnik (particularly prislov)
poseben, izjemen, posamezen, specialen; oseben, individualen; podroben, izčrpen, obširen; samosvoj, nenavaden, čuden; zamerljiv, izbirčen, natančen (in, about, as to)
filozofija omejen

for no particular reason brez pravega vzroka
ironično not too particular ki ne izbira (svojih metod itd.)
he is particular as to what he eats je izbirčen pri jedi
she is particular about her dress ona dá veliko na obleko
ekonomija, navtika particular average manjša havarija, manjša poškodba tovora

partner moški spol (-ja …) der Partner (idealni Wunschpartner, koalicijski Koalitionspartner, pogodbeni Vertragspartner, mlajši - podjetju Juniorpartner, pri igri Spielpartner, pri pogajanjih Verhandlungspartner, pri zamenjavi Tauschpartner, šport v dvojici Doppelpartner, šport za trening Trainingspartner, boksarjev Sparringspartner, plesni Tanzpartner, poslovni Geschäftspartner, v pogajanjih za kolektivno pogodbo Tarifpartner, spolni Geschlechtspartner, Sexualpartner, teniški Tennispartner, trgovski Handelspartner, zakonski Ehepartner, življenjski Lebenspartner)
… partnerja Partner-
(izbira die Partnerwahl, menjava der Partnerwechsel)
ostati brez (življenjskega) partnerja [sitzenbleiben] sitzen bleiben
zamenjati partnerja den Partner wechseln
| ➞ → tovariš, drug³

pártner partner (z with, v in, of)

brez pártnerja partnerless
aktiven (komplementaren, komanditen) pártner active (general, limited) partner
tihi pártner dormant (ali silent, sleeping) partner
vzeti koga za pártnerja to take someone into partnership

pas¹ moški spol (-u, -ova, -ovi)

1. (trak) der Gürtel, (jermen) der Gurt, der Riemen, die Binde
usnjen pas Ledergurt, Ledergürtel, Lederriemen
pas s kavljem der Hakengurt
religija molilni pas der Gebetsriemen
agronomija in vrtnarstvo lepilni pas Fanggürtel, Klebegürtel
nosilni pas Tragegurt
plezalni pas Klettergürtel, v gorah: der Anseilgurt, Anseilgürtel
svinčen pas Bleigürtel
vratni pas der Halsriemen
vpeti/dati v pas, zapreti s pasom … gurten

2. na obleki: der Gürtel, Kleidergürtel, pasni trak: der Gürtelbund (za zavezovanje Bindegürtel, vpeljani Durchziehgürtel, Tunnelgürtel)
lakast pas Lackgürtel
usnjen pas Ledergürtel
brez pasu gürtellos
na hlačah, šivani: der Hosenbund; za nogavice: der Hüfthalter, der Strumpfhaltegürtel, Strumpfbandgürtel
čednostni pas Keuschheitsgürtel
pas za denar Geldgürtel
|
zategniti pas den Gürtel enger schnallen (tudi figurativno)

pasar

1. prepeljati, prenesti, prehoditi, preiti, iti čez; podati, naprej dati, predložiti, vložiti; prekositi; odpustiti; vtihotapiti; (bežno) prebrati; napraviti, izdelati (izpit, tečaj); precediti; prebiti (čas), preživeti; prenašati, izdržati

pasar aviso, pasar nota (a) obvestiti, sporočiti komu
pasar la mano (por la cabeza) pogladiti (po glavi)
pasar los ojos (por) bežno pregledati, preleteti
pasar una orden dati naročilo, naročiti
pasar el peine počesati
pasó el río šel je čez reko
pasar plaza de veljati za
pasar un recado (a) sporočiti kaj
pasar revista (voj) opraviti pregled (mimohod) čet
pasar el tiempo preživeti čas
¡a pasarlo bien!; ¡que lo pase V. bien! zdravi bodite! pozdravljeni!
¿cómo lo pasa V.? kako Vam gre?
dejar pasar faltas spregledati napake
no le puedo pasar ne morem ga prenašati
pasar a cuchillo (voj) posekati, posabljati
pasar de largo iti mimo, ne da bi se zaustavili
pasar en blanco izpustiti, ne omeniti
pasar en silencio molče preiti
pasar por alto preiti, izpustiti, pozabiti, iti preko česa
pasar por cedazo (ali tamiz) precediti, presejati, prerešetati
pasar por encima (fig) preskočiti, preiti kaj

2. iti (mimo, skoz, čez, naprej); mimo se peljati; miniti; na misel priti; napredovati; preiti, naprej priti; veljati (por za); izdržati, znosen biti; oveneti, obledeti (barve); iz mode priti; začeti gniti (sadje)

pasar adelante naprej iti, nadaljevati
pasar corriendo teči mimo
pasar y repasar iti sem in tja
puede pasar gre, ni slabo
al pasar ella ko je šla mimo
hacer pasar spustiti skozi, pretihotapiti
¿cuándo pasa el tren? kdaj pelje vlak?
¡pase! no, prav! zaradi mene!
que pase lahko pride noter
¡pase Vd.! vstopite (naprej), prosim!
¿ha pasado? je izdelal (o učencu)?
ir pasando prebijati se s težavo, životariti
¡eso no pasa! to ne velja!
pasar a la clase superior napredovati v višji razred
pasar a la historia slaven postati
pasar a mejor vida umreti
pasó a oficial napredoval je v častnika
pasar (= llegar) a ser postati
pasó a la cárcel zaprli so ga (v ječo)
pasar de los veinte biti nad 20 let (star)
los gastos pasan de... stroški znašajo nad ...
no pasa de ser... nič drugega ni kot ...
pasar de largo naprej iti
pasar por iti preko (skozi); prenašati (trpeti) kaj; veljati za; prepotovati
por eso non paso tega ne trpim
mañana pasaré por su casa jutri se oglasim pri Vas
no le pasa por el pensamiento to mu ne pride na um, na to niti ne misli

3. zgoditi se, dogoditi se

¿que pasa? kaj se dogaja? kaj pa je?
no le ha pasado nada nič se mu ni zgodilo

4.

pasarse dogoditi se; miniti; prezrel biti, preveč se skuhati; oveneti; puščati (lonec); zaskočiti se; iz mode priti; preiti, iti k; zadovoljiti se; predaleč iti, predaleč stvar gnati
el arroz se pasa riž se razkuha
¡cómo (se) pasa el tiempo! kako hitro mine čas!
pasarse al enemigo preiti k sovražniku
pasarse de médico promovirati za doktorja medicine
pasarse de listo premeten biti; napako napraviti
se me ha pasado de la memoria ušlo mi je iz spomina
pasarse sin pomagati si brez, lahko pogrešati
pasarse la mano por los cabellos pogladiti si lase z roko

pāscō -ere, pāvī, pāstum (incoh.; indoev. kor. *pā- hraniti, rediti, pasti; prim. skr. pitú- hrana, jed, gr. πατέομαι, πάσσασϑαι jesti, ἄπαστος brez jedi in pijače, sl. pasem, pastir, pitam, hr. pásti, got. fōdjan = stvnem. fuottan = nem. futtern hraniti, stvnem. fuotar = nem. Futter = ang. food hrana, lat. pānis, pābulum (iz *pā-dhlom), pābulor, pāstor, pāstiō, pāstōrālis, pāstus idr.)

I. „pasti (pasem)“, in sicer

1. (živino) pasti: Varr. idr., sues Ci., greges armentaque O., pingues (prolept.) oves V., pecora pastum (na pašo) propellere L.; occ. rediti živino: Col. idr., bene, male p. Ci., perduelles … vestros campos pascunt Macr. Ci., pasejo živino po vaših njivah, pascendi causā Ci. zaradi živinoreje.

2. (na)krmiti, (na)hraniti, rediti, vzrediti (vzrejati), vzgojiti (vzgajati): Col., Iuv., Petr., Sen. ph. idr., iumenta satis C., equos V., plures calones atque caballi pascendi H., nos olusculis soles pascere Ci. ep. pitati, fundus pascit erum H. redi svojega gospodarja, quos dives Anagnia pascit V., aliquos rapinis et incendiis et omnibus exitiis publicis p. Ci. vzdrževati, preživljati (koga s čim).

3. metaf.
a) rediti, gojiti, pustiti (puščati) rasti: Plin. idr., convexa polus dum sidera pascet V. (ker so starodavniki mislili, da zvezde redi vodena para), ignes V. ali flammas O. netiti; med.: flamma pascitur V. raste, ignis pascitur per viscera O. žre dalje, se širi, se razširja; p. barbam H. ali crinem V. pusti, da raste(jo), neostriženo (neostrižene) nositi, spes inanes V. ali amorem O. gojiti, ieiunia O. (po)tešiti, (po)miriti, ager pascit filicem H. rodi, p. iugera agri Mart. obdelovati, quos paverat … publicus peculatus L. ki jim je mošnje napolnila kraja, ki jih je obogatila kraja, nummos alienos p. H. pitati (polniti) mošnjičke drugih ljudi (z oderuškimi obrestmi).
b) (na)pasti (se ali si), razveseliti (razveseljevati), naslajati (se ali si): eius cruciatu oculos Ci. oči pasti ob mukah, oculos animumque aliquā re p. Ci., animum picturā inani V. —

II. pesn.

1. = dēpāscere popasti: asperrima (sc. collium) V. vestros campos placide (prav mirno) p. Carmen vetus ap. L.

2. = pāscor pasti se: saltibus in vacuis pascunt (sc. boves) V.

3. metaf. (po)jesti, (po)žreti, použi(va)ti, zauži(va)ti: lente revocatas ruminat herbas atque iterum pasto pascitur ante cibo O. — Od tod med. pāscor, pāscī, pāstus sum

1. pasti se, žreti: Pl., Varr. idr., longum per vallum pascitur agmen V., exire pastum cum tenero grege Ph. ali mula pastum missa H. na pašo, capellae pascentes V., cum pulli non pascerentur Ci. niso hoteli jesti; prim.: non pascentibus in auspicando pullis Suet.; pesn. z acc.: Plin., coluber mala gramina pastus V. ki se hrani s strupenimi zelmi, pascuntur silvas V. se pasejo (mulijo) po gozdovih.

2. hraniti (prehranjevati) se, preživljati se s čim, živeti od česa; z abl.: gramine O., boves pascuntur frondibus V.; metaf.: qui maledicio pascuntur Ci. ki živijo od hudodelstva.

3. metaf. pasti se kje, po čem = veseliti se česa, nad čim, razveseljevati se česa, nad čim, naslajati se nad čim, uživati ob čem: pascere nostro dolore O., qui seditione pascuntur Ci., pasci bibliothecā Fausti Ci., his ego rebus pascor Ci.

pasear na sprehod peljati; razkazovati; sem in tja hoditi

pasear su ocio razvedriti se s sprehajanjem
pasearse sprehajati se, na sprehod iti; brez dela biti, praznovati

passe-lacet [paslasɛ] masculin debela igla z velikim ušesom

être raide comme un passe-lacet biti brez dinarja

passer [pɑse] verbe intransitif (mimo, skozi, naprej) iti; teči mimo; preiti, miniti; izdelati (v šoli); biti veljaven, veljati (pour za); spregledati, oprostiti (sur quelque chose kaj); verbe transitif podati; iti mimo (quelque chose česa); prekositi; presegati; prepeljati (o brodu), pretlačiti skozi sito, pasirati (npr. paradižnik); prebiti, preživeti (čas); izdelati, napraviti (izpit); prevleči (en z); podati (žogo); predvajati (film), zavrteti, igrati (gramofonsko ploščo); obleči (suknjič ipd.)

se passer vršiti se, odigravati se, (z)goditi se; poteči, miniti; popustiti; vzdržati se (de quelque chose česa); odreči se (de quelque chose čemu); lahko pogrešati, biti brez, prebiti brez; prenesti (bolezen)
passe! naj bo! zaradi mene! no prav!
passe encore to naj bi še bilo, to naj bi še šlo
passons! pustimo to!
on ne passe pas ni prehoda
défense de passer prehod prepovedan
passer par les armes ustreliti
passer des aveux priznati
passer du blanc au noir pasti iz ene skrajnosti v drugo
passer de bouche en bouche iti od ust do ust
passer capitaine postati stotnik, kapitan
passer son chemin iti naprej po svoji poti
passer commande naročiti, izvesti naročilo
cela se passe de commentaires komentarji za to niso potrebni
passer en compte (commerce) vknjižiti, zaračunati
passer condamnation priznati krivico
passer du côté de prestopiti na stran, k; spremljati
passer de l'autre côté (pre)iti na drugo stran
passer en couleur (po)pleskati
passer au crédit (commerce) vpisati v dobro
passer au crible, au tamis prerešetati, presejati
passer en dépense (commerce) vpisati v breme
le camion lui est passé dessus tovornjak ga je povozil
passer devant prehiteti
passer par écrit napisati
passer écriture, dans les livres (commerce) vknjižiti
passer à l'ennemi preiti k sovražniku
en passer par quelque chose imeti kaj za seboj
passer l'éponge sur quelque chose oprostiti kaj
passer un examen napraviti izpit
se faire passer pour quelqu'un izdajati se za koga
faire passer quelqu'un par où l'on veut delati s kom vse, kar hočemo
faire passer en justice postaviti pred sodišče
passer dans le feu pour quelqu'un iti za koga v ogenj
passer un film predvajati film
passer en force de chose jugée (sodba) postati pravnomočen
passer en force de loi dobiti zakonsko moč
passer en fraude vtihotapiti
passer sa fureur sur quelqu'un stresti svojo besnost na koga
passer la main (politique) potegniti se nazaj, umakniti se
passer pour un honnête homme veljati za poštenjaka
passer par les mains de quelqu'un iti komu skozi roke
passer un marché skleniti kupčijo
passer la mesure iti čez mero, prenapeti lok
passer de mode iti iz mode, postati nemoderen
cette monnaie ne passe plus ta denar ni več v veljavi
passer une bonne nuit prebiti dobro noč
passer à l'ordre du jour preiti na dnevni red
passer outre iti preko vsega
passer outre à preiti k
passer par quelque chose (morati) iti skozi
passer le pas (figuré) ugrizniti v kislo jabolko; umreti
passer en proverbe preiti v pregovor
passer en revue (militaire) pregledati (čete); kontrolirati, natančno pregledati
savoir se passer de opraviti brez, moči shajati brez
passer sous silence molče iti preko
passer à tabac (populaire) (pre)tepsti
passer en tan (chamois, mégie) (na irh, belo) strojiti
passer à l'ordre d'un tiers žirirati (menico)
je passe sur les détails ne omenjam podrobnosti
passer sur le ventre, sur le corps à quelqu'un iti preko koga, pregaziti koga
cela me passe tega ne razumem
cela a passé à la fleur de corde to je viselo na nitki
cela passe mes forces to presega moje moči
cela passe l'imagination tega si ni mogoče predstavljati
l'envie m'en a passé minilo me je veselje za to
il passe mal son temps, le temps slabo je z njim, slabo mu gre
il me passe par la tête pade mi v glavo, pride mi na misel
passer à la visite médicale iti na zdravniški pregled
il passera par mes mains (familier) mi bo že prišel v roke
il faut en passer par là moramo ugrizniti v (to) kislo jabolko
ça lui passera to ga bo minilo
que cela ne nous passe pas to naj ostane med nama
y passer doživeti (težko) preskušnjo; umreti

pastír (-ja) m

1. pastore, guardiano, mandriano:
kravji pastir guardiano di mucche, vaccaio, bovaro
ovčji pastir guardiano di pecore, pecoraio
svinjski pastir guardiano di porci, porcaio
agr. električni pastir barriera, recinzione elettrica
pren. kakor ovce brez pastirja come pecore prive del pastore, sbandati, confusi
rel. Dobri pastir il Buon Pastore

2. zool.
kačji pastir libellula (Libellula depressa)

3. rel.
dušni pastir pastore (di anime), sacerdote, parroco

patior, patī, passus sum (iz indoev. kor. *pē-, *pə-; prim. gr. πάσχω, πένϑος)

1. (po)trpeti, pretrpe(va)ti, prebi(va)ti, presta(ja)ti, prenesti (prenašati), ne braniti se; o osebah: Pl., Ter., T., Gell. idr., damnum L., omnia saeva S., pati (zadobivati) et inferre (zadajati) vulnera L., pauperiem H., pauperies iubet quidvis facere et pati H., repulsam O., gravissimum supplicium C., dolores Ci., Lucinam V. porodne bolečine trpeti = roditi, rojevati; pogosto ultima, extrema pati Cu., L., V., T. zadnje, skrajno = najhujše pretrpeti, evfem. = smrt storiti, umreti; abs.: patietur, perferet, non succumbet Ci.; redko v dobrem pomenu: bonum Pl. mirno spreje(ma)ti, ne braniti se, quietem Cu. vdati se pokoju = počivati, exiguum pati (malo potrpeti, malo počakati), dum decolorentur Col.; o stvareh: tunc patitur cultūs (acc. pl.) ager O., nec ulla segetum minus dilationem patitur Plin., imbres et ventos fortius pati Col. (o trsu), vetustatem et aetatem p. Col., Sen. ph. držati se (o vinu); occ.: in silvis pati V. ob pičlem živeti, novem saecula patitur cornix O. prebije, preživi, p. muliebria S. ali Venerem O. vda(ja)ti se, preda(ja)ti se, prepustiti (prepuščati) se pohoti, virum Sen. ph. preda(ja)ti se moškemu.

2. trpeti, da se kaj godi, pustiti (puščati), dopustiti (dopuščati), dovoliti (dovoljevati): non passi sunt, qui circa erant V., quantum patibatur pudor Ci., ut diei tempus patitur C., ut tempus locusque patitur L., non feram, non patiar, non sinam Ci. tega ne morem, nočem, ne smem trpeti; pogosto z adv. libenter, facile, facillime p. Ci. rad, prav rad videti, (popolnoma) prav biti komu, moleste p. Ci. idr. ne videti rad, za zlo vzeti (jemati), indigne p. Ci. nejevoljno gledati, komu kaj ne biti po volji, aegre, aegerrime p. L. prav nerad videti, aequo, aequissimo animo p. Ci. (prav, zelo) ravnodušno trpeti (gledati); večinoma z ACI: Ter., Acc. fr., T. (Dial.), Lact., se occidi pasus non est Ci.; redkeje z ut: neque suam neque populi Romani consuetudinem pati, ut socios desereret C., quod si in turpi viro patiendum non esset, ut … Ci.; non pati s quin: nullam patiebatur esse diem, quin in foro diceret Ci. ni zamudil nobenega dne, da ne bi … ; non possum pati s quin ne trpim, ne morem trpeti, ne morem strpeti, da ne bi … : non possum pati, quin tibi caput demulceam Ter., miles non poterat pati, quin se armatum bestiae offerret Auct. b. Afr.; z acc. pt.: nec plura querentem passa Venus V. ni mi pustila več tožiti.

3. pustiti (puščati); z dvojnim acc.: Q., nihil intactum neque quietum pati L., non pati tacitum, quod … L. ne zamolčati (= ne brez graje, negrajano pustiti), da …

4. kot gram. t.t. trpeti = trpen (pasiven) pomen imeti: patiendi modus Q. trpna (pasivna) oblika (naspr. faciendi modus tvorna ali aktivna oblika), habere naturam patiendi Q. imeti trpno naravo (o glag. paciscor). — Od tod adj. pt. pr. patiēns -entis, adv. patienter

1. ki zna prenašati, prenašajoč; z gen.: Col., Q., Plin., Plin. iun., Suet. idr., laborum S., operum V. težko delo, incommodorum Ci., pericli V., manûm V. krotek; metaf.: consilii Cu. dovzeten za, (sc. campus) p. vomeris V. orno, navium patiens (o rekah) L., T. plovna; z inf.: p. vocari H. ki ga je mogoče imenovati.

2. vztrajen, potrpežljiv: Val. Max., Aug. idr., ferre aliquid patienter et fortiter Ci., difficultates patienter ferre C., ut patiens H., meae litterae te patientiorem lenioremque fecerunt Ci. ep., ne offendam patientissimas aures Ci., miserrimus et patientissimus exercitus C.; z ad z acc. gerundivi: genus minime ad morae taedium ferendum patiens L. ki prav nič potrpežljivo ne prenaša.

3. trd, trden, nepopustljiv, neobčutljiv: dens patientis aratri O., patientior saxo Pr.; occ. vzdržen, z majhnim zadovoljen, skromen: Lacedaemon H., nemoris patientem vivere dorso H., exercitui patientissimo luxuriem obiciebant C.

patos moški spol (-a …) das Pathos
brez patosa unpathetisch