Franja

cerkven [é] (-a, -o) kirchlich (dostojanstvenik kirchlicher Würdenträger, pogreb kirchliches Begräbnis, praznik kirchlicher Feiertag, poroka kirchliche Trauung)
imeti cerkven pogreb kirchlich begraben werden
Kirchen- (davek die Kirchensteuer/Kirchenabgabe, visok dostojanstvenik der Kirchenfürst, jezik die Kirchensprache, knez zgodovina der Kirchenfürst; koledar der Kirchenkalender, list das Kirchenblatt, nauk die Kirchenlehre, oče der Kirchenvater, pevec der Kirchensänger, pisec der Kirchenschriftsteller, poglavar das Kirchenoberhaupt, portal das Kirchenportal, praznik Kirchenfeiertag, praznovanje das Kirchenfest, razkol die Kirchenspaltung, red die Kirchenordnung, svet der Kirchenrat, svétnik der Kirchenrat, glasba tonovski način die Kirchentonart, učitelj der Kirchenlehrer, veljak der Kirchenführer, zaklad der Kirchenschatz, zakon das Kirchengesetz, pevski zbor der Kirchenchor, zbor der Kirchentag/ die Kirchenversammlung, zvon die Kirchenglocke, disciplina die Kirchenzucht, država der Kirchenstaat, funkcija das Kirchenamt, glasba die Kirchenmusik, kantata die Kirchenkantate, kazen die Kirchenstrafe, klop die Kirchenbank, knjiga das Kirchenbuch, kronika die Kirchenchronik, gradbeništvo, arhitektura ladja das Kirchenschiff, latinščina das Kirchenlatein, občina die Kirchengemeinde, oblast die Kirchengewalt, oddaja na radiu der Kirchenfunk, oprema das Kirchengerät, pesem das Kirchenlied, pokora die Kirchenbuße, politika die Kirchenpolitik, provinca die Kirchenprovinz, streha das Kirchendach, ura die Kirchenuhr/Kirchturmuhr, zapoved das Kirchengebot, zgodovina die Kirchengeschichte, zgradba der Kirchenbau, leto das Kirchenjahr, občestvo die Kirchengemeinschaft, okno das Kirchenfenster, petje der Kirchengesang, posestvo das Kirchengut, pravo das Kirchenrecht, prekletstvo der Kirchenbann, verovanje der Kirchenglaube, klopi das Kirchengestühl, orgle die Kirchenorgel, vrata die Kirchentür)
cerkveno učiteljstvo kirchliches Lehramt
biti zavezanec cerkvenega prispevka kirchensteuerpflichtig sein
koledar cerkvenih praznikov der Festkalender
cerkveni predmeti kirchliche Geräte
obiskovanje cerkvenih obredov der Kirchgang/Kirchenbesuch
obiskovalec cerkvenih obredov der Kirchgänger/Kirchenbesucher
obiskovati cerkvene obrede ein Kirchgänger/Kirchenbesucher sein
svobodna cerkvena skupnost die Freikirche
figurativno reven kot cerkvena miš arm wie eine Kirchenmaus

cerkvén (-a -o) adj. di, della chiesa; ecclesiastico; canonico; sacro:
cerkveni stolp campanile
cerkveni dostojanstveniki prelati
cerkvene hierarhije gerarchie ecclesiastiche
cerkveno pravo diritto canonico
cerkveni pogreb funerale ecclesiastico
cerkvena pesem, umetnost canto sacro, arte sacra
lingv. cerkvena slovanščina slavo ecclesiastico
rel. cerkveni očetje Padri della Chiesa
rel. cerkveni zbor concilio
cerkvena pušica borsello
cerkveni beneficij beneficio ecclesiastico
cerkveni dostojanstvenik mitrato
cerkveni pevec cantore
cerkveni snažilec scaccino
cerkveni stavbni urad fabbrica, fabbriceria
pren. biti reven kot cerkvena miš essere povero in canna

cernō -ere, crēvī, crētum (iz *crinō; prim. gr. κρίνω ločim, κρίσις ločitev, κριτός odločen, odbran, κρησέρα gosto sito, lat. crībrum, excrementum)

I. ločiti, odločiti (odločevati), razločiti (razločevati), presejati, prerešeta(va)ti: aliquid per cribrum Ca. ali in cribris O., aliquid artiore ali tenui cribro Plin.; pesn.: c. aliquid per densa foramina (= per cribrum) O.

— II. pren.

1. razločiti (razločevati), razb(i)rati, videti, zreti, zazna(va)ti; abs.: Ter., O., Lucr. idr., acies ipsa, qua cernimus, quae pupula vocatur Ci., pupillā, qua cernit (oculus) Cels., in amicorum vitis tum cernis acutum (= acute) H. vidiš bistro; z acc.: ut ea cernimus, quae videmus Ci., aliquem (aliquid) oculis cernere Ci., N. idr. na svoje oči, cerno animo acervos civium Ci. zrem v duhu, vidim naprej, exemplum insigne cernitis mutationis rerum humanarum L. imate pred očmi, nisi prope admota non cernere Plin. kratkoviden biti; v pass.: in sole sidera ipsa desinunt cerni Q. niso več vidne, constitit alma Venus nulli cernenda O. nevidna, od tod z grškim dat.: neque cernitur ulli V. ne da bi ga kdo videl; z acc. in odvisnim pt.: cernis terram quasi quibusdam... circumdatam cingulis Ci., migrantes cernas totaque ex urbe ruentes V., simile quiddam facientes aves cernimus Q. Veže se
a) z ACI: Acc. fr., Tit. fr., Varr., Aeneam adfore cernetis V., parmam gladio cavari cernit O., quos... obstinatos ad resistendum concurrisse cernebat Suet.; ACI celo za glag. v pass.: cernebatur novissimos illorum premi C.
b) z odvisnim vprašanjem: cernis, ut (kako) insultent Rutuli? V., cernis, ut luceat aether Q.; occ. upoštevajoč pred očmi imeti, ozirati se na koga ali kaj, upoštevati kaj: ubi gratus, si non eum ipsum cernunt grati, cui referunt gratiam Ci., exempla adiungerem, nisi, apud quos oratio haberetur, cernerem Ci.

2. duševno razločiti (razločevati), zreti = spoznavati, uvideti, razume(va)ti: ut consuetum facile amorem cerneres Ter., c. virtutem, vitium Ci., mentis acies, qua verum cernitur Ci. Skladi
a) z ACI: V., quom te... mihi amicam esse crevi Pl., nonne cernitis ex uno fonte omnia scelera manare? Ci., cernens nullum locum sibi tutum in Graecia N.
b) z odvisnim vprašanjem: nec pro quibus meritis... tantum ei tribuatur, cernere L., cernis, ut ignavum corrumpant otia corpus O.
c) v pass.: cerni in aliqua re ali samo aliqua re spozna(va)ti se, da(ja)ti se spoznati v čem ali po čem, izkazati se v čem: amicus certus in re incerta cernitur Enn. ap. Ci., hae quidem virtutes cernuntur in agendo Ci., beata vita honestate cernitur Ci.

3. (v prozi nav. decernere) kaj spornega ali dvomljivega odločiti (odločevati), razsoditi (razsojati): iurati cernant Acc. fr., ibi de divinis atque humanis cernitur Pl., priusquam id sors creverit L.; occ.
a) v boju odloč(ev)ati = bojevati se; abs.: armis cum aliquo c. Acc. fr., inter se coiisse viros et cernere ferro V., hi crevere partes bello Sil.; z de: Enn. et Pac. ap. Non., magnis de rebus inter se c. Lucr.; z notranjim obj.: duplicem... c. Martem Tib. boj biti, ferro, non auro vitam (za življenje) cernamus utrique Enn. ap. Ci., fortunam ferro c. Enn. fr.; v pass.: nunc certamen cernitur Pl. se bije boj.
b) določiti (določevati), skleniti (sklepati), ukreniti (ukrepati): quodcumque senatus creverit, agunto ali quotcumque senatus creverit... tot sunto Ci., quibus divis (dat.) creverint (portenta), procuranto Leges ap. ci. quid de Armenia cernerent T.; z inf.: postquam praesidium castris educere crevit Luc. fr., potius germanum amittere crevi quam... Cat.

4. jur. odločiti se kako dediščino sprejeti, nastopiti jo: Varr., Ulp. fr., quam hereditatem iam crevimus Ci., c. hereditatem regni L., hereditatem cernere audireque ali hereditatem audire cernereque Plin. iun., G.; pren.: amorem alicuius erga me cum reliqua hereditate c. Ci. ep., hanc hereditatem paternam maximi ducis filius... solam se crevisse, catenas et carcerem, gloriari potuit Val. Max.

Opomba: Pt. pf. cernitus (presejan): Th. Prisc.; sinkop. pf. crēstī = crēvistī: Char.

cero moški spol ničla

tres grados bajo (sobre) cero 3° pod (nad) ničlo
ser (un) cero (a la izquierda) (fig) biti ničla
empataron a cero tantos (šp) tekma se je končala neodločeno 0 : 0

cerrada ženski spol zapiranje, zapira

hacer la cerrada (fig) biti v popolni zmoti

certain [sə́:tn] pridevnik
neki, določen; nedvomen; zanesljiv

to make certain of s.th. prepričati se o čem
to be (ali feel) certain biti prepričan
for certain zanesljivo, gotovo

cērto

A) agg.

1. gotov, nedvoumen

2. jasen, očiten; resničen

3. prepričan:
esser certi dell'esistenza di Dio biti prepričan, da Bog obstaja
fare certo qcn. komu zagotoviti

B) m (le sing.) gotovo, gotovost

C) agg.

1. neki:
devo finire certi lavori dokončati moram nekaj poslov

2. slabš. neki, nekateri, določeni:
certe cose non si fanno nekaterih stvari ne kaže počenjati
certa gente bisogna evitarla nekaterih ljudi se izogibaj

3. nekaj (z nedoločno vrednostjo):
sentire un certo che nekaj čutiti
ha un certo non so che attrae ima nekaj, kar privlači

4. neki, nedoločena oseba:
ha telefonato un certo signor Rossi telefoniral je neki gospod Rossi

Č) pron. (v pl.) neki, nekateri:
certi dicono così nekateri trdijo tako

D) avv. gotovo, zares; seveda:
la cosa non finisce certo qui zadeva se gotovo ne bo s tem končala
verrai anche tu? - certo!, ma certo! prideš tudi ti? - seveda!

Cervantes Cervantes

ser un Cervantes biti slaven pisatelj

cerveau [sɛrvo] masculin možgani; figuré glava, um, razum, duh; središče

cerveau brûlé (familier) prenapet, ekstravaganten človek
cerveau creux tuhtavec
cerveau électronique elektronski možgani
rhume masculin de cerveau nahod
transport masculin au cerveau možganska kap
c'est un cerveau to je zelo inteligenten človek
avoir le cerveau troublé, dérangé, fêlé, timbré, brouillé (familier) ne biti čisto pri pravi (pameti)
bourrer de mensonges le cerveau de quelqu'un komu laži v glavo tlačiti
se creuser le cerveau (figuré) glavo si beliti
se fatiguer, se pressurer le cerveau napenjati si možgane
le vin monte au cerveau vino gre v glavo

cervelle [sɛrvɛl] féminin možgani (kot snov, kot jed), možganovina; figuré glava, razum, um

c'est une cervelle légère, évaporée to je lahkomiselnež, človek brez možganov
tête féminin sans cervelle lahkomiseln, nerazsoden človek
avoir une cervelle de lièvre biti pozabljiv, imeti slab spomin
brûler la cervelle à quelqu'un koga ubiti s strelom v glavo
se brûler la cervelle, se faire sauter la cervelle pognati si kroglo v glavo
se creuser la cervelle glavo si beliti
se mettre quelque chose dans la cervelle nekaj si v glavo vtepsti
rompre la cervelle à quelqu'un (figuré, familier) komu s hrupom glavo razbijati
cela me trotte dans la cervelle (familier) to mi hodi po glavi

cervēllo m (m pl. -li, f pl. -la)

1. (pl. -la) anat. možgani:
bruciarsi le cervella, farsi saltare le cervella pognati si kroglo v glavo

2. ekst. pamet, razum:
avere molto, poco cervello biti pameten, nespameten
avere il cervello di una gallina pren. biti kurje pameti
avere un gran cervello pren. biti strašno pameten
avere il cervello nelle nuvole, nella lingua, nei calcagni pren. nepremišljeno govoriti, ravnati
uscire di cervello, dare di volta al cervello pren. biti ob pamet, obnoreti (tudi šalj.);
mettere il cervello a partito, a bottega pren. priti k pameti
lambiccarsi, struggersi il cervello pren. mozgati
avere stoppa nel cervello pren. imeti slamo v glavi

3. pren. mozeg, možgani:
il cervello dell'organizzazione mozeg organizacije
fuga dei cervelli beg možganov

4.
cervello elettronico elektronski možgani, računalnik
PREGOVORI: chi non ha cervello abbia gambe preg. kdor nima v glavi, ima v nogah

cest|a [é] ženski spol (-e …)

1. die Straße (plužiti räumen, posipati streuen, pometati fegen)
na cesti auf der Straße
po cesti hoditi, voziti: auf der Straße
-straße (avtomobilska Autostraße, betonska Betonstraße, cestninska Mautstraße, dovozna Einfahrtsstraße, enosmerna Einbahnstraße, evropska Europastraße, glavna Hauptstraße, gorska Bergstraße/Gebirgsstraße, gozdna Forststraße, čez gorski prelaz [Paßstraße] Passstraße, hitra Schnellstraße, magistralna Bundesstraße/Fernstraße, makadamska Staubstraße, obalna Kaistraße/Uferstraße, občinska Gemeindestraße, obvozna hitra Umgehungsschnellstraße, podeželska Landstraße, prečna Querstraße, prednostna Vorrangstraße/Vorfahrtstraße, rimska Römerstraße, s serpentinami Serpentinenstraße, stranska Nebenstraße/Seitenstraße, tranzitna Durchfahrtsstraße/Transitstraße, vinska Weinstraße, vzporedna Parallelstraße, zunaj naselij Freilandstraße)
krožna cesta die Ringstraße, der Ring, der Gürtel
čiščenje cest die Straßenreinigung
gradnja cest der Straßenbau
gradnja cest in poti der Wegebau
služba za vzdrževanje cest der Straßendienst
hrup s ceste der Straßenlärm
ime ceste der Straßenname
rob ceste der Straßenrand
na robu ceste am Straßenrand
trasiranje ceste die Straßenführung
uporabnik ceste der Straßenbenützer
urad za ceste das Straßenamt/Straßenbauamt
plužiti ceste die Straßen räumen
hoja po levi/desni strani ceste das Linksgehen/Rechtsgehen
prometne oznake nad cesto die Schilderbrücke
čez cesto prodaja: außer Haus/über die Straße
na cesti auf der Straße/in der Straße
dela na cesti die Straßenarbeiten
stanje na cesti/cestah der Straßenzustand
lega na cesti avto: die Straßenlage
prodaja na cesti der Straßenverkauf/Straßenhandel
figurativno biti na cesti brez službe/stanovanja: auf der Straße liegen/sitzen/stehen
figurativno iti na cesto demonstrirati/prostituirati se: auf die Straße gehen
figurativno poslati na cesto na prostituiranje: auf die Straße schicken
figurativno vreči na cesto auf die Straße setzen/werfen
gledati na cesto okno/soba: zur Straße liegen/auf die Straße gehen
s ceste von der Straße (weg)
sredi ceste auf offener Straße

2.
astronomija Rimska cesta die Milchstraße

césta route ženski spol , chaussée ženski spol

na cesti sur la route
biti na cesti (brez službe) être sur le pavé
uprava cest voirie ženski spol
Rimska cesta voie ženski spol lactée
avtomobilska cesta, avtocesta autostrade ženski spol, autoroute ženski spol
enosmerna cesta (route ali rue à) sens unique

césta (-e) f

1. strada; via:
ravna, široka cesta strada diritta, larga
asfaltirana, makadamska cesta strada asfaltata, selciata
dovozna, enosmerna, glavna cesta strada di accesso, a senso unico, principale
obvozna cesta circonvallazione
slepa cesta vicolo cieco
Tržaška cesta via Trieste
cesta Ljubljana—Zagreb la strada Lubiana—Zagabria
dela na cesti lavori in corso
cesta pelje v la strada porta a
vas leži ob cesti il villaggio è situato lungo la strada
ceste se križajo le strade si incrociano
prečkati cesto attraversare la strada
zapeljati s ceste uscire di strada

2. (razdalja do namembnega kraja, pot) strada (tudi pren.):
cesta do tja je še dolga fin là c'è ancora un bel pezzo di strada
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
cesta ob Arnu, ob Seni, ob Tiberi lungarno, lungosenna, lungotevere
avt. avtomobilska cesta (strada) carrabile
avt. hitra cesta strada a percorrimento rapido
avt. prednostna cesta strada con diritto di precedenza
avt. dvopasovna cesta strada a due corsie
astr. Rimska cesta Via lattea
pren. otroka je vzgajala cesta il bambino è cresciuto per le strade
pren. dobro meriti cesto barcollare ubriaco
pren. denarja ne pobiram na cesti il denaro non mi casca dal cielo
nevesto je pobral s ceste la sposa l'ha raccattata dalla strada
pren. koga vreči, pognati na cesto gettare qcn. sulla strada, sul lastrico
pren. biti na cesti trovarsi sulla strada
pren. biti zmeraj na cesti essere sempre in giro, fuori di casa
gledati na cesto dare sulla strada

cesto moški spol velika košara

estar hecho un cesto močno zaspan biti; pijan biti

chacota ženski spol hrupno veselje, burka, šala

echar a chacota, hacer chacota de šaliti se, za šalo vzeti
estar de chacota biti razpoložen za šale

chagrin² [šǽgrin] prehodni glagol
žaliti, ponižati, jeziti, vznevoljiti

to feel chagrined at (ali by) biti ogorčen zaradi

chagrin [šagrɛ̃] masculin

1. žalost, tuga, bol, skrb; čemernost, slaba volja, zlovoljnost

2. šagren, mehko zrnčasto usnje

chagrin d'amour ljubezenska bol
avoir, ressentir du chagrin imeti skrbi, biti žalosten
avoir le cœur gonflé, gros, plein de chagrin biti zelo pobit
causer, donner, faire du chagrin povzročati žalost, skrbi
diminuer comme une peau de chagrin postopoma se manjšati in končno izginiti
mourir de chagrin umreti od žalosti
noyer son chagrin utopiti (v pijači) svojo žalost

chair¹ [čɛə] samostalnik
stol, sedež
ameriško električni stol; stolica, katedra; profesura; predsedstvo
ameriško predsednik

bath chair invalidski voziček
to be (ali sit) in the chair predsedovati
to address the chair obrniti se na predsedstvo (zborovanja)
to take a chair sesti
to take the chair prevzeti predsedstvo
ameriško chair car najboljši razred na železnicah
easy chair naslonjač
chair days starost
ameriško to go to the chair biti kaznovan s smrtjo na električnem stolu
ameriško chair warmer lenuh
deck chair ležalnik
to leave the chair zaključiti sejo
chair! chair! mir!
folding chair sklopni stol
to hold the chair for English biti profesor za angleščino (na univerzi)

chair [šɛr] féminin (živo, surovo, sadežno) meso; sesekljano, zmleto meso; koža; poltenost, spolni nagon

de chair et d'os iz mesa in kosti
en chair et en os živ, utelešen; osebno
en pleine chair globoko, figuré prav v srcé
entre chair et cuir pod kožo
ni chair ni poisson ne krop ne voda, ne ptič ne miš
des bas couleur chair nogavice (kot koža) rožnate barve
chair à canon hrana za topove
chair d'une poire meso pri hruški
chair de mouton bravina, ovčje meso
chair de poule kurja polt
chair vive živo, zdravo meso
être bien en chair biti lepo rejen
donner la chair de poule à quelqu'un koga prestrašiti
parents masculin pluriel selon la chair pravi (ne adoptivni) starši
c'est la chair de sa chair to je njen otrok
(religion) le Verbe s'est fait chair beseda je meso postala
(religion) vendredi chair ne mangeras ob petkih ne jej mesa