Franja

šè adv.

1. (izraža nadaljevanje trajanja) ancora:
zgodaj je, vsi še spijo è presto, tutti dormono ancora

2. (z zanikanim povedkom za izražanje dejanja, ki se do trenutka govorjenja ni uresničilo) (non) ancora:
predstava se še ni začela lo spettacolo non è ancora cominciato
kaj takega še nikoli nisem videl cose del genere non le ho ancora viste

3. (za izražanje ponovitve dejanja) ancora:
povabil jih je, naj še pridejo li invitò a venire ancora

4. (za izražanje dopustitve dejanja) ○:
še padla bo, če ne bo pazila cadrà se non sta attenta
še zbolel bo zaradi skrbi finirà con l'ammalarsi dalle preoccupazioni

5. (za izražanje dodajanja) ancora, altro:
tam so ostali še tri mesece ci si fermarono ancora tre mesi, altri tre mesi
natakar, še eno pivo! cameriere, un'altra birra!

6. (navedena količina je preostanek večje količine) ancora:
do cilja je imel samo še sto metrov gli mancavano ancora cento metri al traguardo

7. (za izražanje, da kaj ni omejeno na navedeno) anche, financo, persino:
še celo z učitelji se prepira litiga persino con gli insegnanti

8. (za okrepitev zanikanja) neanche, nemmeno:
še veliki talenti ne dosežejo cilja brez dela nemmeno i più dotati riescono senza fatica

9. (za izražanje presenetljivosti) ancora; addirittura:
nisem vsega porabil, še ostalo mi je non ho consumato tutto, me ne è rimasto ancora

10. (za poudarjanje navedenega časa z izključevanjem poznejšega) stesso:
vse bom še danes uredil regolo la faccenda oggi stesso

11. (v nikalnem stavku za izražanje nedoseženosti mere) neanche, nemmeno:
še petnajst let ni stara non ha neanche quindici anni

12. (za poudarjanje pomena besede) ancora:
čevlji so še skoraj novi le scarpe sono ancora quasi nuove

13. (s primernikom za krepitev pomena le-tega) ancora, anche:
pot je bila še daljša, kot smo predvidevali il percorso fu ancora più lungo di quanto pensassimo

14. (s kaj za izražanje močnega zanikanja) meno ancora:
naredil ni niti enega izpita, kaj še diplomo non ha dato un solo esame e meno ancora s'è laureato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kje je še cilj! la meta è ancora lontana!
kaj takega pa še ne cose da matti!
o tem se mu še sanja ne della cosa non ha la più pallida idea
to ga bo še drago stalo ciò gli costerà caro
ali mislite, da ga je bilo sram? Kaj še! credete che se ne vergognasse? Nemmeno per sogno!
ni se izdal, v resnici mu je bilo še kako žal non lo mostrò ma in effetti ne era dispiaciuto e come
hišo ima, pa še kakšno ha una casa, e che casa!
spomin ima, pa še kakšen ha una memoria formidabile
pog. ko je obubožal, ga še pes ni povohal caduto in miseria, si trovò solo come un cane
spet si zamudil. Samo še enkrat! hai fatto di nuovo tardi. Attento a non farlo più!
imeli smo dela še in še avevamo una montagna di lavoro da sbrigare
še enkrat! bis!; ekst. da capo
inter. še kako magari
še kar discretamente
še naprej ulteriormente
jur. še nerešen sub iudice
še neznan inedito
knjiž. še ta hip immediatamente, subito
še vedno tuttora
še zdaleč ne affatto, punto
PREGOVORI:
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
v sili še hudič muhe žre il bisogno fa correre la vecchietta

šélak (smola) shellac

prevleči s šélakom to shellac

šentjernéjski (-a -o) adj. hist.
šentjernejska noč notte di S. Bartolomeo

šepa|ti [é] (-m) hinken (tudi figurativno); (s težavo hoditi) humpeln; konj: lahmen

šepétati šépniti to whisper

šepétati, šépniti s kom, komu to whisper to someone; to speak below one's breath
šepétati, šépniti komu na uho to whisper in someone's ear
šepetajoč whispering

šest [é] (šêstih, šêstim, šest) sechs (dni, ljudi, tednov, mesecev sechs Tage, Menschen, Wochen, Monate)
v šestih dneh/mesecih in sechs Tagen/Monaten
šest in pol sechseinhalb
bilo nas je šest wir waren sechse/zu sechst
čez šest dni heute in sechs Tagen, heute über sechs Tage
po šest je sechs, ljudi: zu sechst
na/vsakih šest let/mesecev/tednov/dni sechsjährlich/sechsmonatlich/sechswöchentlich/sechstäglich
v šestih knjigah in sechs Bänden
ura: ob šestih um sechs, um sechs Uhr
vlak ob šestih der Sechsuhrzug
s šestimi strunami glasba sechssaitig

šést six

ni še šést let star he is not six yet
6:1 (= zanesljivo) six to one
pomnožiti s šést to sextuple, to multiply by six

šestil|o srednji spol (-a …) der Zirkel (objemno Greifzirkel, Krummzirkel, redukcijsko Reduktionszirkel, z iglo Reißzirkel, votlinsko Lochzirkel)
narisati s šestilom zirkeln
odmeriti s šestilom abzirkeln

šestílo compas moški spol

objemno šestilo compas d'épaisseur
risalno šestilo compas à pointe(s) interchangeable(s)

šíba rod; switch; (brezovka) birch; wand

šíba strahovalka, leskovka rod
šíba božja figurativno (Atila) the Scourge of God
udarec s šíbo lash
(na)tepsti s šíbo to birch
kaznovati koga s šíbo to give someone the birch
imeti pripravljeno šíbo za koga to have a rod in pickle for someone
šíba novo mašo poje (figurativno) spare the rod and spoil the child

šíba verge ženski spol , baguette ženski spol ; (za kaznovanje) férule ženski spol

šiba božja fléau moški spol de Dieu
vrbova šiba verge de saule
udarec s šibo coup moški spol de verge(s)

šíba vara f ; varilla f ; varita f ; mimbre m

šiba strahovalka (za kaznovanje) férula f; flagelo m
šiba božja (fig) plaga f
vrbova šiba varita f de mimbre
udarec s šibo azote m
s šibo jih naložiti otroku dar azotes a un niño
teči skozi šibe (kazen) correr baquetas

šíbika (zlata, srebra) lingot moški spol , barre ženski spol

zlato v šibikah or moški spol en barre(s) (ali en lingot(s))

šibr|a ženski spol (-e …) die Schrotkugel
polnitev s šibrami die Schrotladung

šíbra grains moški spol množine de plomb, dragée ženski spol , grenaille ženski spol de plomb

streljati s šibrami tirer à dragée

šíbra perdigón m

šibre pl (lovska municija) perdigones m pl
strel, ranítev s šibro perdigonada f

šifr|a ženski spol (-e …) die Chiffre, die Verschlüsselung; številka: die Schlüsselzahl, beseda: das Schlüsselwort
številčna šifra die Ziffernschrift
ključavnica na šifro das [Zahlenschloß] Zahlenschloss
pod šifro unter der Chiffre
roman s šifro der Schlüsselroman

širok [ô] (-a, -o) breit (enojno einfachbreit, dvojno doppeltbreit, kot noga/ped fußbreit, za prst fingerbreit, za stolpec spaltenbreit, za špranjo spaltbreit); (obširen) ausladend, breit, weit, ausgreifend; spekter: gefächert; človek po postavi: stämmig; (ohlapen) pojem ipd.: dehnbar; breit- (širokih bokov breithüftig, s širokim nosom breitnasig, s širokim krajcem breitkrempig, s široko krono breitkronig), weit- (s širokimi rokavi weitärmelig); Breit- (setev die Breitsaat, dleto das Breiteisen)
imeti širok hrbet einen breiten Rücken haben
kot je dolg in širok längelang, so lang (er) ist/ war
postati širok breit werden
antibiotik s širokim spektrom medicina das Breitband-Antibiotikum

širòk (-ôka -o) adj.

A)

1. largo; ampio:
klobuk s širokimi krajci cappello con larghe tese
široka ramena larghe spalle
široka obleka vestito ampio

2. largo, vasto, grosso:
človek širokih nazorov uomo di idee larghe
za to se zanima široka javnost ciò interessa il grosso pubblico
široko delovno področje vasto campo d'azione
biti širši kot daljši essere molto grasso, obeso
široko filmsko platno schermo panoramico
širok kozarec tumbler
široka steklenica toscanella
lingv. široki samoglasnik vocale larga, aperta
žel. široki tir scartamento largo
med. široka trakulja tenia del pesce (Dibothriocephalus latus)
anat. široka mišica vasto
široka guma (pri avtu) pneumatico a bassa pressione; (pri kolesu) ballonet

B) širôki (-a -o) m, f, n
na široko odpreti okno spalancare la finestra
pripovedovati na dolgo in široko raccontare in lungo e in largo, raccontare diffondendosi nei particolari

šivan (-a, -o) genäht (ročno handgenäht, v enem kosu durchgenäht)
s šivanim robom randgenäht
šivana čipka die Nähspitze