Franja

parvi-collis -e (parvus in collum) = gr. μικροτρόχηλος z majhnim (kratkim) vratom, malovraten, kratkovraten, malovratnež, kratkovratnež: Cael.

pàsara ž (ben. passara) čoln z ostrim kljunom in topo krmo

passe-boule(s) [-bul] masculin groteskna figura z odprtimi usti, v katera se meče žoga

avoir une bouche en passe-boule(s) imeti na široko odprta usta

passe-lacet [paslasɛ] masculin debela igla z velikim ušesom

être raide comme un passe-lacet biti brez dinarja

passementer [pasmɑ̃te] verbe transitif opremiti (obleko) z raznim okrasjem

pastis [pastis] masculin

1. z vodo mešan janežev liker

2. populaire nevšečnost, sitnost, zmešnjava, zapleten položaj

patagiātus 3 zgoraj okrašen z obšivom (obrobo, trakom), zgoraj obšit: tunicam rallam, tunicam spissam, linteolum caesicium, indusiatam, patagiatam, caltulam aut crocotulam Pl., id quod Plautus dicit: intusiatam patagiatam caltulam ac crocotulam (sc. tunicam) Pl. ap. Varr., patagium est, quod ad summam tunicam assui solet; quae et patagiata dicitur et patagiarii, qui eiusmodi opera faciunt P. F.

patalear ob tla udarjati z nogami; cepetati; drobneti

pataud, e [pato, d] adjectif počasen in neokreten; masculin psiček z debelimi šapami; masculin, féminin, (familier) neroden, neokreten otrok ali oseba

pateliner [-tline] verbe intransitif prilizovati se; verbe transitif pridobiti (koga) z laskanjem

pater -tris, m (indoev. *pətēr, gl. lat. papa; prim. skr. pitár- (nom. pitá-) = gr. πατήρ = got. fadar = stvnem. fater = nem. Vater, osk. patír = pater, umbr. patre = patrī; prim. še lat. patruus = gr. πάτριος = skr. pítr̥vya- stric, stvnem. fetiro, fatirro, fatureo stric; prim. tudi lat. Iuppiter iz *di̯eu pətēr, skr. dyā́uṣpitá, umbr. Iupater)

1. oče: Pl., Ter., L. idr., exheredare pater filium cogitabat Ci.; o živalih: O., Col., Petr. idr., est in equis patrum virtus H.; pren. začetnik, stvarnik: Lucr., Oceanus p. rerum V. (po Talesovem mnenju je voda počelo vseh stvari), cenae H. gostitelj; kot častno ime: pater patriae Ci. idr. oče (= tako rekoč drugi ustanovitelj) domovine.

2. metaf.
a) = krušni oče, očim, rednik, hranitelj: Ter. (Adelph. 452).
b) = tast: T. (Ann. 1, 59).

3. pesn. meton.
a) očetovska ljubezen: Cl., rex patrem vicit O.
b) očetova podobnost (podoba), podobnost z očetom: Cl.

4. pl. patres = roditelji, starši, predniki: coissent, sed vetuere patres O.; fortia facta patrum V., aetas patrum nostrorum Ci., patrum nostrorum memoriā C., Ci.

5. oče kot častni naslov: Kom. idr., PATER subscribitur statuis H., p. Aeneas V., non nosti, quid p. Chrysippus dicat H.; pogosto o bogovih: Naev., Enn., H. idr., Lenaeus p. V. = Bacchus, Gradivus p. V. = Mars, Lemnius p. V. = Vulcanus, Tiberinus p. L. bog Tibere, Tiberin, Iuppiter Ci. idr., Diēs-piter Pl., H., L.; od tod pater familiās (familiae) C., Ci. hišni oče, gospodar, v pl. patres familiās Ci., familiae C., familiarum Suet.; pater senatūs T. (častni naslov cesarjev); patres Ci., L. starešine (senatorji), starešinstvo (senat), „mestni očetje“, v popolni obliki patres conscripti (tudi sg. pater conscriptus in samo conscriptus; gl. cōnscrībō), pri L., T., Ci., Ci. ep. patres tudi = patricii (v naspr. s plebei, plebes), npr.: patrum numerum explevit (je popolnil senat) … id profuit ad iungendos patribus plebis animos L. (2, 1); pater patratus L. „z(a)vezni oče“, „z(a)vezni svečenik“, načelnik fecialov, ki je sklepal z(a)veze (prim. patrō); pater o nekem starcu: V. (Aen. 5, 521 in 533); pater esuritionum Cat. glavar stradačev (o nekem revežu).

Opomba: Pri pesnikih je končnica -ter v cezuri včasih dolga.

patientia -ae, f (patiēns)

1. prenašanje: audiendi Q., contumeliarum Sen. ph., ille extra patientiam malorum est, vos supra patientiam Sen. ph., dedecoris Cu.

2. prenašanje, prestajanje: famis, frigoris, inopiae Ci.; occ.
a) vztrajnost, potrpežljivost, strpnost, delavnost: L., N., Sen. ph. idr., p. animi et corporis Ci.
b) zadovoljnost z malim, skromnost, odrekanje: panno patientia velat H.
c) vdajanje (pohotnosti): T., Sen. ph., Petr. idr., p. turpitudinis Ci.
d) potrpežljivost, popustljivost, prizanesljivost: Tib., Suet. idr., levius fit patientiā, quidquid corrigere est nefas H., quousque tandem abutēre patieniā nostrā? Ci.

3. (v slabem pomenu) malomarnost, medlost: Plin. iun., in patientiā firmitudinem simulans T.; occ. suženjska (hlapčevska) ponižnost, vdanost, prihuljenost (potuhnjenost), pokornost, podvrženost: usque ad servilem patientiam demissus T., Britanniam veteri patientiae restituit T.

patior, patī, passus sum (iz indoev. kor. *pē-, *pə-; prim. gr. πάσχω, πένϑος)

1. (po)trpeti, pretrpe(va)ti, prebi(va)ti, presta(ja)ti, prenesti (prenašati), ne braniti se; o osebah: Pl., Ter., T., Gell. idr., damnum L., omnia saeva S., pati (zadobivati) et inferre (zadajati) vulnera L., pauperiem H., pauperies iubet quidvis facere et pati H., repulsam O., gravissimum supplicium C., dolores Ci., Lucinam V. porodne bolečine trpeti = roditi, rojevati; pogosto ultima, extrema pati Cu., L., V., T. zadnje, skrajno = najhujše pretrpeti, evfem. = smrt storiti, umreti; abs.: patietur, perferet, non succumbet Ci.; redko v dobrem pomenu: bonum Pl. mirno spreje(ma)ti, ne braniti se, quietem Cu. vdati se pokoju = počivati, exiguum pati (malo potrpeti, malo počakati), dum decolorentur Col.; o stvareh: tunc patitur cultūs (acc. pl.) ager O., nec ulla segetum minus dilationem patitur Plin., imbres et ventos fortius pati Col. (o trsu), vetustatem et aetatem p. Col., Sen. ph. držati se (o vinu); occ.: in silvis pati V. ob pičlem živeti, novem saecula patitur cornix O. prebije, preživi, p. muliebria S. ali Venerem O. vda(ja)ti se, preda(ja)ti se, prepustiti (prepuščati) se pohoti, virum Sen. ph. preda(ja)ti se moškemu.

2. trpeti, da se kaj godi, pustiti (puščati), dopustiti (dopuščati), dovoliti (dovoljevati): non passi sunt, qui circa erant V., quantum patibatur pudor Ci., ut diei tempus patitur C., ut tempus locusque patitur L., non feram, non patiar, non sinam Ci. tega ne morem, nočem, ne smem trpeti; pogosto z adv. libenter, facile, facillime p. Ci. rad, prav rad videti, (popolnoma) prav biti komu, moleste p. Ci. idr. ne videti rad, za zlo vzeti (jemati), indigne p. Ci. nejevoljno gledati, komu kaj ne biti po volji, aegre, aegerrime p. L. prav nerad videti, aequo, aequissimo animo p. Ci. (prav, zelo) ravnodušno trpeti (gledati); večinoma z ACI: Ter., Acc. fr., T. (Dial.), Lact., se occidi pasus non est Ci.; redkeje z ut: neque suam neque populi Romani consuetudinem pati, ut socios desereret C., quod si in turpi viro patiendum non esset, ut … Ci.; non pati s quin: nullam patiebatur esse diem, quin in foro diceret Ci. ni zamudil nobenega dne, da ne bi … ; non possum pati s quin ne trpim, ne morem trpeti, ne morem strpeti, da ne bi … : non possum pati, quin tibi caput demulceam Ter., miles non poterat pati, quin se armatum bestiae offerret Auct. b. Afr.; z acc. pt.: nec plura querentem passa Venus V. ni mi pustila več tožiti.

3. pustiti (puščati); z dvojnim acc.: Q., nihil intactum neque quietum pati L., non pati tacitum, quod … L. ne zamolčati (= ne brez graje, negrajano pustiti), da …

4. kot gram. t.t. trpeti = trpen (pasiven) pomen imeti: patiendi modus Q. trpna (pasivna) oblika (naspr. faciendi modus tvorna ali aktivna oblika), habere naturam patiendi Q. imeti trpno naravo (o glag. paciscor). — Od tod adj. pt. pr. patiēns -entis, adv. patienter

1. ki zna prenašati, prenašajoč; z gen.: Col., Q., Plin., Plin. iun., Suet. idr., laborum S., operum V. težko delo, incommodorum Ci., pericli V., manûm V. krotek; metaf.: consilii Cu. dovzeten za, (sc. campus) p. vomeris V. orno, navium patiens (o rekah) L., T. plovna; z inf.: p. vocari H. ki ga je mogoče imenovati.

2. vztrajen, potrpežljiv: Val. Max., Aug. idr., ferre aliquid patienter et fortiter Ci., difficultates patienter ferre C., ut patiens H., meae litterae te patientiorem lenioremque fecerunt Ci. ep., ne offendam patientissimas aures Ci., miserrimus et patientissimus exercitus C.; z ad z acc. gerundivi: genus minime ad morae taedium ferendum patiens L. ki prav nič potrpežljivo ne prenaša.

3. trd, trden, nepopustljiv, neobčutljiv: dens patientis aratri O., patientior saxo Pr.; occ. vzdržen, z majhnim zadovoljen, skromen: Lacedaemon H., nemoris patientem vivere dorso H., exercitui patientissimo luxuriem obiciebant C.

pattern² [pǽtən] prehodni glagol
napraviti po vzorcu, krojiti po vzorcu (after, upon)
kopirati; okrasiti z vzorcem; posnemati

pattern-book [pǽtənbuk] samostalnik
ekonomija album z vzorci

pattu, e [patü] adjectif šapast, z velikimi šapami

chien masculin pattu šapast pes
pigeon masculin pattu golob, ki ima šop perja na nogi

pauken (lernen) guliti se, piflati se, mit jemandem piflati se z, učiti se z; (die Pauke schlagen) bobnati

paume [pom] féminin

1. dlan; širina roke (mera)

2. vrsta igre z žogo (predhodnica tenisa)

feu masculin de paume igrišče za to igro
paume longue, courte igra z žogo na prostem, na pokritem (ograjenem) prostoru

paumer [pome] verbe transitif, populaire udariti z dlanjo, lopniti; populaire dobiti udarec; ujeti, aretirati tata; populaire izgubiti, založiti

se paumer izgubiti se
(populaire) j'ai paumé mon porte-feuille izgubil sem (svojo) listnico

paumoyer [pomwaje] verbe transitif, marine vleči kvišku z roko (vrv); omehčati (usnje) z rokavično dlanjo