Franja

doceō -ēre, docuī, doctum

1. učiti, poučiti (s)poročati, naučiti, razložiti (razlagati), pojasniti (pojasnjevati), (po)kazati, dokaz(ov)ati, povedati, naznaniti (naznanjati), (s)poročati komu kaj; abs.: studium discendi et docendi Ci., cum doceo et explano Ci., qui cogeretur docere, antequam ipse didicisset Ci., fas est ab hoste doceri O. učiti se, ut docebimus Plin., homines dum docent, discunt Sen. ph., ut docui (kot vrinek) Lact.; z acc. personae: d. iuventutem Ci., posteros Q., te tua fata docebunt V.; z acc. rei: d. omnia Ter., ius civile Ci., testudines, quas iidem captivi docuerant C., nec eventus modo hoc docet L., hoc ipsum littera prisca docet O.; z acc. personae in rei: d. aliquem artes, litteras Ci., quis eum musicam docuerit N., quod me docuit usus Plin. iun.; v pass. se acc. rei ne spremeni: haec (acc.) ab his docebantur C. to so jih ti učili, doctus militiam S. fr., doctus iter melius H., pauca docendus eris O., docetur blanditias Sen. rh.; nam. acc. rei skloni s praep.: quis enim de isto genere non docuit? Ci., mori maluit quam de his rebus Sullam doceri Ci., praemittit, qui de suo adventu doceant C., quod (kar) de lacu Albano docuisset L., ad quam (legem) non docti, sed facti … sumus Ci.; z abl., odvisnim večinoma od kakega izpuščenega glagola v inf.: eum docere fidibus (sc. canere) Ci. na strune brenkati, equo armisque (sc. uti) L. jezditi in uporabljati orožje, optimis disciplinis doceri Ap.; z adv.: docere eum Latine (sc. loqui) Ci.; z inf.: contemnere volnus consuetudo docet Ci., d. rapere Sabinas Pr., resonare doces Amaryllida silvas V.; z ACI: doceat eum virum bonum esse Ci., nunc te docent Gaviam civem Romanum fuisse Ci., Drappes, quem captum esse a Caninio docui Hirt.; pass. z NCI: pueri aequitatem defendere docentur Ci., citharizare doctus est a Dionysio N., at illa multo optuma rei publicae doctus sum, hostem ferire, … S., miscere coetus histrionali studio doctus T.; z odvisnim vprašanjem: ut doceant eum, qui vir Roscius fuerit Ci., nunc, qua ratione quod instat expedias, paucis docebo V., ipse docet, quid agam O.

2. occ.
a) (v gledališču) igralce dramsko igro igrati učiti, naučiti, dramsko igro prikazovati dati (gr. δρᾶμα διδάσκειν): Gell. (XVII, 21, 42), cum Orestem fabulam doceret Euripides Ci., hic Livius primus fabulam … docuit Ci., qui docuere togatas H., (Claudius) ad fratris memoriam … comoediam quoque Graecam … docuit Suet.
b) drž.pr. (sodnika, oblast) o čem poučiti, obvestiti, poročati jim o čem: d. iudices de eius iniuriis Ci., aliquem de causa Ci., d. causam Ci. razložiti, razvijati, qui (legati) senatum docerent de caede fratris S.
c) (kot učitelj) učiti, poučevati, učiteljevati, predavati: d. pueros, adulescentes, adulescentulos Ci., te tantā mercede nihil sapere docuit Ci., in Bithynia oratorias litteras d. Lact. predavati o govorništvu; abs.: Tyrannio docet apud me Ci. ep. predava, homo minus aptus ad docendum Ci., d. Romae Sen. rh., Suet., peregre, Latine Suet. — Adj. pt. pf. doctus 3, adv. -ē

1. dobro izšolan, naučen, izučen, v znanosti izobražen, učen, izveden v čem, vešč česa, čemu ali v čem
a) še bolj participialno: doctā prece blandus H. z naučeno prošnjo, d. puella Tib. ki zna peti in se spozna na pesništvo, puella Musā Sapphicā doctior Cat.; z acc. rei: dulces docta modos H. ki se je naučila.
b) čisto adjektivno: homo doctus et sapiens, Plato vir totius Graeciae facile doctissimus Ci., docta civitas Ci. (o Sirakuzah), doctissimi homines Ci.; z abl. instrumenti: et Graecis litteris et Latinis doctus Ci. učen v … , Graecis doctior Eutr.; z gen.: doctissima fandi V. zelo izurjena v govorjenju, d. iuris civilis Gell., grammaticae Prisc., utriusque linguae doctissimus Aug.; s praep.: in (pri) parum fausto carmine docta O., carmine ab omni ad delinquendum doctior esse potest O. — Subst. doctus -ī, m (v znanosti) izobražen mož, izobraženec, učen mož, učenjak: Sen. ph., Q.; klas. le v pl.: quae omnes docti atque sapientes summa bona esse dixerunt Ci., scribimus indocti doctique poëmata passim H. naj smo se tega učili ali ne; tako tudi superl. doctissimi Ci. najbolj učeni možje, največji učenjaki. — Enalaga: doctissimae voces Pythagoreorum, doctissimi sermones Ci., doctissimus sermo Plin. iun., carmina docta Tib., docta lingua O. zgovoren, ars O. vešča, d. artes Aus. znanosti, labor Ph., d. libelli Mart. učene, doctissimi libri Q. — Adv. doctē, komp. doctius, superl. doctissimē: docte et sapienter dicere Pl., docte perdoctus Pl. dobro naučen, docte et delicate Poeta ap. Ci., luctamur doctius H. bolj učeno, litteris Graecis atque Latinis iuxta atque doctissime eruditus S.

2. met. izurjen, spreten; pri Kom. tudi = pameten, premeten, zvit: nostri, usu docti (pt.), haec reperiebant remedia C., doctus aetate et usu L., doctae sorores (sc. Musae) O. izurjene v svoji umetnosti, d. manus O., d. falx Pr.; z inf.: doctus sagittas tendere H. izurjen v napenjanju loka, docta psallere Chia H. spretna citrarka; numquam accedo, quin abs te abscedam doctior Ter., doctus ad malitiam Ter., nimis doctus ille est ad maleficiendum, dolus doctus, docte atque astu, docte fallere Pl.

doch² vendar, vendarle, Konjunktion: ampak, toda, pa; und doch pa vendar; bejahend nach negativer Frage: pač; ja doch! o ja!; nein doch! o ne!

documentum -ī, n (docēre) „kar more komu služiti v pouk“

1. poúčen zgled, vzor, primer: habere sibi aliquem documento Ci. za zgled, documento esse L. ali alicui documento esse C., Cu., documentum esse alicuius rei L. idr., P. Rutilius nostris hominibus documentum fuit probitatis Ci., omnis exemplis documenta Ci. poučni primeri vseh vrst, quarum rerum ego maxuma documenta haec habeo S., documenta deorum Arn.

2. dokaz(ilo), izpričilo (prim. dō2, dare B. 1. b): documenta damus, qua simus origine nati O. kažemo, quosdam (turbatores) ipsi manipuli, documentum (v dokaz) fidei, tradidere T.

3. svarilen zgled, svarilo: d. periculi L., alienā calamitate documentum datum illis cavendae similis iniuriae L. tuja nesreča jim je bila v svarilen zgled, kako se varovati … , ruinae Sagunti documentum illis erunt (jim bodo v svarilo), ne quis confidat L.

dočákati to live to see

tega ne bom dočakal I shan't live to see it
dočakal je visoko starost he has lived to a great age
končno smo te dočakali finally you have come
kdor nestrpno čaka, nikoli ne dočaka (figurativno) a watched pot never boils

dočákati atteindre, parvenir à, arriver à, attendre, voir

dočakati lepo starost arriver à un âge avancé
kdor čaka, dočaka tout vient à point à qui sait attendre
oh, kaj sem dočakal quel grand malheur m'est arrivé (ali m'a atteint)
končno smo vas dočakali enfin vous voici (ali vous êtes là)
ne morem ga dočakati il me tarde de le voir

dočákati esperar; (vivir bastante para) ver

dočakal je 80 let ha llegado a 80 años
tega ne bom dočakal no lo veré yo en mi vida

dog¹ [dɔg] samostalnik
zoologija pes, volk, lisjak
množina kovinski podstavek za polena v kaminu
domačno ničvrednež
sleng zagovednež, cepec, tepec
množina, sleng noge; rudniški voziček

dog's age cela večnost
dirty dog nravno slab človek
every dog has its day vsakomur je kdaj sreča naklonjena
to give a dog a bad (ali an ill) name and hang him zvaliti vso krivdo na človeka na slabem glasu
barking dogs never bite pes, ki laja, ne grize
to have a dog in one's belly biti čemeren
between dog and wolf v mraku
dog in a blanket vrsta sadnega kolača
to blush like a dog ne poznati sramu
a dog's chance nobeno upanje
a dead dog neuporaben človek ali reč
to die a dog's death, to die like a dog bedno poginiti
dog eat dog brezobzirno tekmovanje
like a dog's dinner po zadnji modi (oblečen)
dogs don't eat dogs vrana vrani oči ne izkljuje
ameriško, vojska, sleng dog's face navadni vojak, infanterist
a gay (ali jolly) dog veseljak
to go to the dogs propasti, priti na psa, obubožati, priti k nič
to help a lame dog over a stile pomagati komu v stiski
ameriško, sleng hot dog vroča hrenovka v žemlji
to lead a cat and dog life vedno se prepirati, živeti ko pes in mačka
a dog in the manger nevoščljivec
need to see a dog potreba po izpraznitvi črevesa
dog on it! prekleto!
sleng to put on dog šopiriti se
it rains cats and dogs lije ko iz škafa
to send s.th. to the dogs potratiti, zapraviti, pognati
let sleeping dogs lie kar je bilo, naj bo pozabljeno
dog tag pasja znamka
to take a hair of the dog that bit one "mačka" z vinom preganjati
to throw to the dogs zavreči, na klin obesiti; figurativno žrtvovati
top dog najvišja oseba, visoka živina
under dog podrejeni
whose dog is dead? kaj se dogaja?, kdo je umrl?

dogaja|ti se (-m se) vor sich gehen, vorgehen, geschehen; (odvijati se) sich abspielen; prireditve ipd.: stattfinden
dogaja se, da … es kommt vor, [daß] dass …
nekaj se dogaja es tut sich etwas
dosti/veliko/ marsikaj se dogaja (ni dolgočasno) es ist viel los
nič se ne dogaja (dolgčas je) hier ist nichts los

dogled [è] moški spol (-a …) die Sichtweite
v dogledu in Sicht
iz dogleda/ne v dogledu außer Sicht
figurativno biti v dogledu in Sicht sein

dogodíti se suceder, ocurrir, pasar; acontecer; acaecer

naj se dogodi, kar hoče pase lo que pase; ocurra lo que ocurra
kot da se ni bilo nič dogodilo como si no hubiera pasado nada
dogodila se mu je krivica se le ha hecho una injusticia
nič se mu ne bo dogodilo no le pasará nada

dohaja|ti (-m)

1. (iti v korak) mitkommen
ne dohajati nicht mitkommen (tega tempa bei diesem Tempo, diktata beim Diktat; pri pouku im Unterricht, v šoli in der Schule)
figurativno Schritt halten mit

2. (loviti korak) nachkommen

dohájati to keep pace with, to keep up with

ne morem te dohájati I can't keep up with you

doigt [dwa] masculin prst; zoologie krempelj; technique vzvod, kljuka, klin

doigt de pied prst na nogi
un doigt de malce, nekoliko (de vin vina)
faire un doigt de cour à une femme malo podvoriti ženski
à deux doigts de čisto blizu pri, ob; neposredno pred
à lèche-doigts varčno, zelo malo
du bout du doigt s prstnimi konicami, oprezno, previdno
sur le bout du doigt (figuré) temeljito, iz mezinca
avoir mal au bout du doigt imeti majhne (namišljene) bolečine
avoir de l'esprit jusqu'au bout des doigts biti zelo duhovit
elle a des doigts de fée ona je zelo spretna
avoir des yeux au bout des doigts (figuré) slišati travo rasti; biti zelo spreten
ça ne vous brûlera pas les doigts to ne bo tako hudo
on peut les compter sur les doigts (de la main) na prste jih lahko prešteješ (tako malo jih je)
les doigts me démangent roka me srbi, mika me (da bi udaril ipd)
donner sur les doigts à quelqu'un okrcati; posvariti koga
mon petit doigt me l'a dit zvedel sem to, a kako, to ostane (zate) skrivnost
s'entendre comme les deux doigts de la main izvrstno se razumeti
étre (comme) les (deux) doigts de la main biti eno srce in ena duša, biti v tesnih prijateljskih stikih
ne faire œuvre de ses dix doigts s prsti ne migniti, biti pasiven
glisser, filer entre les doigts de quelqu'un izmuzniti se komu (iz roke), uiti mu
mettre son doigt, sa main au feu (figuré) položiti svojo roko v ogenj
y mettre les quatre doigts et le pouce s polno roko, pohlepno zgrabiti
se mettre, se fourrer le doigt dans l'œil (figuré) urezati se, ušteti se; sam sebi škoditi, zelo se (z)motiti
mettre le doigt sur la plaie (figuré) prav uganiti; jasno predočiti
mettre le doigt dans l'engrenage (figuré) prste si opeči
montrer du, au, avec le, du bout du doigt s prstom (po)kazati (quelqu'un na koga)
se mordre les doigts, mordre ses doigts biti zelo nestrpen; figuré obžalovati, kesati se (de quelque chose česa)
obéir, marcher, filer au doigt et à l'œil na besedo natančno ubogati
ne pas remuer, lever le petit doigt, ne pas bouger un doigt pour z mezincem ne migniti za
savoir, connaître quelque chose sur le bout du doigt iz mezinca, temeljito kaj (po)znati
taper sur tes doigts de quelqu'un grajati, opomniti, kaznovati koga
toucher au doigt, du doigt; toucher, voir au doigt et à l'œil jasno videti, jasno spoznati
ne pas toucher du bout du doigt (niti s prstom) se ne dotakniti
entre l'arbre et l'écorce, il ne faut pas mettre le doigt (proverbe) ne vtikajmo se v družinske zadeve!

doit [dɔit] samostalnik
malenkost; božjak

not to care a doit prav nič se ne meniti
not worth a doit niti počenega groša vreden

dojenček samostalnik
1. (majhen otrok) ▸ csecsemő, baba, kisbabaPovezane iztočnice: smrtnost dojenčkov, umrljivost dojenčkov

2. (igrača) ▸ baba, kisbabaJe še vedno tako, da se deklice najraje igrajo z dojenčki, dečki pa z žogo in avtomobili? ▸ Még mindig úgy van, hogy a kislányok a legszívesebben babával, a kisfiúk pedig labdával és autókkal játszanak?

3. (o začetni fazi) ▸ gyerekcipőben jár, csecsemő
Ta album je še dojenček, ni še polno leto dni od izida. ▸ Ez az album még nagyon gyerekipőben jár, még egy egész év sem telt el a megjelenésétől.
Fosil je star od 65 do 70 milijonov let, tako da je Mark s svojimi 51 v primerjavi z njim pravi dojenček. ▸ A fosszília 65–70 millió éves, így Mark a saját 51 életévével igazi csecsemő hozzá képest.
Toda kljub fantastičnim dosežkom v letošnji sezoni sem v primerjavi s 13 lovorikami za Grand Slam Peta Samprasa še vedno pravi dojenček. ▸ Azonban az idei szezonban elért fantasztikus eredményeim ellenére a 13 Grand Slam győzelemmel rendelkező Pete Samprasszal szemben még mindig gyerekcipőben járok.

4. lahko izraža negativen odnos (nezrel človek) ▸ csecsemő
Moški smo velikokrat taki veliki dojenčki. Potrebujemo ujčkanje. ▸ Mi férfiak, gyakran nagy csecsemők vagyunk. Szükségünk van a dajkálásra.
Prav občutek varnosti je tisti, zaradi katerega ženska potrebuje ob sebi moškega in ne dojenčka, ki jo ima namesto mamice. ▸ Pontosan a biztonságérzet az, ami miatt a nőnek férfira van szüksége maga mellett, és nem egy csecsemőre, aki az anyukájának nézi.

doj|eti [é] (-amem) dojemati begreifen; erfassen, (sprejemati) aufnehmen
ne morem dojeti … ich kann nicht begreifen/fassen

dokázati to prove, to give proof of; to furnish (ali to provide ali to produce) evidence; to demonstrate; to substantiate; to establish by evidence; to establish the truth of

to se ne da dokázati this is not susceptible of proof
dokázati krivdo komu to prove someone's guilt
dokázati komu umor to prove someone guilty of murder
ni mogel dokázati svoje trditve he could not prove (ali substantiate ali make good) his assertion
dokázati komu, da se moti to prove someone (to be in the wrong)

dokázati (-kážem) | dokazováti (-újem) perf., imperf. provare, dimostrare, comprovare:
dokazati alibi, nedolžnost provare l'alibi, la innocenza
dokazati svojo moč dimostrare la propria forza
pren. dokazati črno na belem dimostrare irrefutabilmente
dokazati neovrgljivo, prepričljivo provare in modo irrefutabile, convincente
PREGOVORI:
kdor preveč dokazuje, nič ne dokaže chi vuol troppo provare nulla prova

dokler, dokler [è;ó]

1. solange

2.
dokler, dokler ne/ni bis (delali so, dokler, dokler niso bili gotovi sie arbeiteten, bis sie fertig waren)
|
kuj železo, dokler, dokler je vroče man soll das Eisen schmieden, solange es heiß ist

doklèr aussi longtemps que, tant que

dokler ne jusqu'à ce que
čakamo, dokler se ne vrne nous attendons qu'il revienne (ali soit revenu)