Franja

irrévérent, e [-rɑ̃, t] adjectif glej irrévérencieux

irrīsōrius 3 (irrīsor) zasmehljiv, posmehljiv, ironičen: Aug.; adv. -ē: Serv.

irritant, e [-tɑ̃, t] adjectif dražljiv, dražilen, vznemirjajoč; masculin dražilno sredstvo, dražilo

ir-rumpō -ere -rūpī -ruptum (-ruptūrus)

1. dreti v kaj, vdreti (vdirati), planiti, bukniti (buhniti) kam, udariti (udarjati) v (na) kaj, vlomiti (vlamljati) v kaj, napasti (napadati), lotiti se; redko abs.: cognoscit hostes inrupturos T., cum tot uno tempore inruperint Ci., ne bestiola conaretur inrumpere Ci. (v uho), irrumpentibus ad primum gemitum Suet., irrumpentibus adversariis Suet., irruperant iam agminis antecessores Suet.; nav. s kakim določilom kraja: cum latronum manu in Galliam i. Ci., X viri inrumpant in aerarium Ci., legio inrumpit in aciem hostium Ci., in aedes S., in castra Ci., in medios hostes, in partem hostium C., in forum ex altera parte L., flumen irrumpit in mare Cu., in hac parte in terras Plin. (o morju), e Scythico oceano in aversa Asiae Plin. (o morju), per Babyloniorum fines in Rubrum mare Cu., quā irrumpens oceanus Atlanticus Plin., Cethegus orabat, ut ad sese inrumperent S., intra moenia Sen. tr., intro Ter.; pesn. z dat.: thalamo V. v sobo, templo, tectis Sil., foribus Val. Fl.; tudi trans.: oppidum domum C., portam S., domūs limina V., stationes, Italiam T., cubiculum Plin. iun., Carthaginem Plin., arcem, moenia Romae, globos Sil., fores Lucan., collimitia Romana Amm.

2. metaf.
a) vdreti (vdirati), prodreti (prodirati), pritepsti (pritepati) se, vriniti (vrivati) se, vsiliti (vsiljevati) se, zavlad(ov)ati; abs.: irrumpit cura O., adulatio T. se razširja, non vides fore, ut irrumpant vitia cum virtutibus Lact., irrumpunt optimi nonnumquam sensūs Q. včasih se vsiljujejo najboljše misli; z določilom kraja: atrocitas in Academiam inrupit Ci., in nostrum fletum inrumpes Ci. se hočeš vsiliti, irrupit in aevum nefas O., quomodo istas calamitates removeam, quae ad me irruperunt, quomodo illas, ad quas ego irrupi Sen. ph., luxuries quam in domum irrupit Ci., imagines in animos per corpus irrumpunt Ci., in pedes, hoc est in radices, irrumpit vis morbi Plin., grammatici ad suasorias i. Q.; trans. = obvlad(ov)ati, prevze(ma)ti, polotiti (polotevati) se, polastiti (polaščati) se: i. deos Stat. bogove nadlegovati z vprašanji, deinde irrumpit animum aliorum admiratio Sen. ph., animos populi fama irrupit Lucan.
b) silo storiti, (pre)kršiti, prelomiti (prelamljati): foedus, institutum Lact., legem Tert., pacem Cass.

iskáti (íščem)

A) imperf. ➞ poiskati

1. cercare:
kdor išče, najde chi cerca trova
če bi me kdo iskal (povpraševal po meni), povejte, da se kmalu vrnem se qualcuno chiedesse di me, ditegli che torno presto

2. (s širokim pomenskim obsegom) cercare:
iskati delo cercare lavoro
iskati stanovanje cercare alloggio
iskati gobe cercare funghi
iskati izhod iz težavnega položaja cercare una via d'uscita da situazione difficile
iskati primerno besedo cercare la parola adatta, giusta
iskati pobegle zapornike cercare, cacciare i detenuti evasi
iskati v slovarju cercare nel dizionario

3. (navadno z glagolskim samostalnikom) cercare:
iskati pomoč, sočutje cercare aiuto, compassione

4. iti, hoditi iskat andare a prendere:
šel je iskat kruha è andato a prendere del pane
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iskati dlako v jajcu cercare il pelo nell'uovo
tu nimaš kaj iskati! vattene!, e levati dai piedi!
iskati koristi cercare il proprio tornaconto
sreča te išče non lasciarti sfuggire l'occasione
človek, da ga je treba iskati z lučjo (pri belem dnevu) uno così non lo trovi manco a cercarlo col lanternino
kar je iskal, to je dobil se l'è meritata
iskati prepir (siliti v težave) cercare rogne
iskati pozabo v pijači stordirsi col bere

B) iskáti se (íščem se) imperf. refl. pren. cercarsi, cercare se stesso

islandais, e [islɑ̃dɛ, z] adjectif islandski

Islandais masculin Islandec; masculin islandski jezik

isolant, e [-lɑ̃, t] adjectif izoliren; masculin izolator, samilo, neprevodnik

bouteille féminin isolante termovka
matière féminin isolante izolirno sredstvo
ruban masculin isolant, bande féminin isolante izolirni, osamitveni trak
isolant thermique masculin toplotno varovalno sredstvo

isolé, e [-le] adjectif izoliran, osamljen, ločen; oddaljen, samoten, zakoten; sam zase, odljuden; posamezen, poedin

pièce féminin isolée posebna (ločena) soba, izolirnica
cas masculin isolé, fait masculin isolé posamičen primer, posamično dejstvo
isolé hermétiquement hermetično zaprt
langues féminin pluriel isolées nefleksijski jeziki (npr. kitajščina)

issu, e [isü] adjectif izhajajoč, po rodu, po poreklu

issu d'une humble famille paysanne izhajajoč iz skromne kmečke družine
la révolution est issue du mécontentement général revolucija se je rodila iz splošnega nezadovoljstva

ist|i (-a, -o)

1. (istoveten) derselbe (kratica : ders.), dieselbe, dasselbe
isti dan/istega dne am selben Tag
isti trenutek/isto leto im selben Moment/Jahr
isti teden/isto uro in der selben Woche/Stunde
v isti hiši im selben Haus
ob istem času zur selben Zeit
Naslov ist? Selbe Adresse?

2. (istovrsten) der/die/das gleiche
iste vrste gleichartig, einerlei, biologija artgleich
iste barve gleichfarbig
istega ranga gleichrangig
biti istega mnenja einer Meinung sein (mit), Ansichten teilen (mit)
iz istega lesa/testa figurativno vom gleichen Holz
istega pomena/z istim pomenom gleichbedeutend (mit)
v istem cenovnem razredu in derselben Preislage
z istim številom točk punktgleich (tudi šport)
istih let gleichalt(e)rig
istih misli [gleichdenkend] gleich denkend, [gleichgesinnt] gleich gesinnt
ostati isti cena: [gleichbleiben] gleich bleiben
|
figurativno iste sorte ptiči skupaj letijo gleich und gleich gesellt sich gern
vse meriti z istim vatlom alles nach der gleichen Elle messen
spati pod istim kovtrom unter einer Decke stecken
ista figa dieselbe Scheiße
| ➞ → koš, ➞ → sapa

ísti (-a -o)

A) adj.

1. stesso, medesimo, identico:
rojena sta istega dne sono nati lo stesso giorno
en in isti (za poudarjanje nespremenjenosti) stesso:
hoditi na počitnice v en in isti kraj andare in vacanza sempre nello stesso luogo

2. pog. (enak) stesso, uguale:
nič se ni spremenil, vedno isti je non è cambiato affatto, è sempre lo stesso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. govoriti, najti isti jezik parlare un'identica lingua, trovare un linguaggio comune
pren. metati vse v isti koš fare di ogni erba un fascio, mettere tutti in un mazzo
pren. pog. v isti rog trobiti ululare coi lupi
ista figa je, če grem ali ne se vado o no è lo stesso, fa lo stesso
v isti sapi nello stesso tempo, contemporaneamente
v isti sapi hvaliti in grajati lodare e biasimare nello stesso tempo
pren. ista lajna lo stesso ritornello, la stessa solfa
(človek) istih let coetaneo

B) ísti (-a -o) m, f, n

1. isti, ista lo stesso, la stessa

2. isto lo stesso, le stesse cose, idem:
goniti zmeraj eno in isto ripetere sempre le stesse cose
biti na istem kot prej trovarsi al punto di prima

ístiti (-im) imperf. knjiž. identificare; uguagliare; mettere alla pari:
nepravilno je istiti pridnost z nadarjenostjo è scorretto mettere alla pari diligenza e talento

istoiménski (-a -o) adj. omonimo:
film je posnet po istoimenskem romanu il soggetto del film è tratto dal romanzo omonimo
elektr. istoimenski električni naboji cariche elettriche omonime
mat. istoimensko število numero omonimo

italianisant, e [italjanizɑ̃, t] masculin, féminin italianist, -tka, proučevalec italijanskega jezika, književnosti, umetnosti, civilizacije

itinérant, e [-rɑ̃, t] adjectif potovalen

bibliothèque féminin itinérante potovalna knjižnica
exposition féminin itinérante potovalna razstava

iūcundus (tudi iōcundus) 3, adv. -ē (iz *iuvicundus od glag. iuvāre)

1. razveseljiv, razveseljujoč, (vz)radostljiv, zabaven, prijeten: praemia, amicus H., comiter et iucunde esse Ci. dobre volje biti, iucunde (iucundissime) vivere Ci., iucunde cantare Suet., negavit umquam se bibisse iucundius Ci., cenare cum amicā iucundius Sen. rh., multa narrare memoriter et iucunde solebat H., iucunde cenam illam produximus Plin., herba iucunde olet Suet., iucundissime loqui Val. Max., iucundus amor, odor i. agri Ci., nihil visum est illo pane iucundius Ci., officia iucundiora Ci., iucundissime imperator Plin., ludi iucundissimi Pl.; z dat. personae: mihi iucundissimus est honos populi Ci., iucunda res plebei Ci., res magis iucunda mihi quam facilis Sen. rh., ut nihil hominum aut auribus aut mentibus iucundius percipi possit Ci., compectus vester est mihi multo iucundissimus Ci.; čemu, glede na kaj? z ad ali abl. sup. (v sl. z inf.): verba ad audiendum iucunda Ci., quid est tam iucundum cognitu atque auditu? Ci., ista sunt cognitu iucunda Plin., fortitudo in periculis communibus iucunda est auditu in laudationibus Ci., ad iucundiora cognitu veniamus Val. Max.; tudi z dat.: aqua potui iucunda Plin.

2. priljubljen, všeč(en), drag: erat temporibus illis iucundus Metello Ci., qui concitatae multitudini iucundi esse volunt Ci., comes populo iucundus Ci.

iugālis (star. iogālis) -e (iugum)

1. jarma vajen, jarmu privajen, vprežen, vozen: equi iumentaque Cu. vprežna živina, equi et currus iugalis Macr.; subst. iugālis -is, m, f vprega, plug: O., Vulg., Aeneae currus geminique iugales V., Hyrcanae iugales Stat. (o Bakhovih tigrih).

2. metaf. ženitovanjski, svatovski, zakonski: ne cui me vinclo vellem sociare iugali V., sacra O. svatba, dona O. ženitovanjska darila, Cisseīs ignīs enixa iugales V. „zakonski (o)žarek“ (= iskra) = Paris, čigar zakon je bil Troji v pogubo, taedae iugales Cat., lectus V., anni Mart., amor Sen. tr., foedus Val. Fl.; subst. iugālis -is, m zakonski mož, soprog: Cass.; f zakonska žena, soproga: Ambr., Cass.

3. occ.
a) tela iogalis una Cat. pokonci stoječe statve.
b) os iugale Cels. kost pri sencih, (kost) ličnica, podočnica.

iūstus 3, adv. -ē (prvotno iovestos iz iovos, iovesis, stare oblike za iūs, kakor fūnestus, scelestus iz fūnus, scelus, prim. ius 2; iustus iz iovestus po sinkopi) pravičen, in sicer

1. (subjektivno) pravičen, pošten, ki prav(ično) misli, pravomiseln, prav(ično) misleč: Pompeius, vir iustissimus Ci., iustissimus iudex Ci., homo fortis, iustus, severus Ci., iustus in socios Ci., iuste et legitime imperare Ci., quanto id hominum consuetudine facilius fieri potuerit et iustius? Ci.; subst. iūstus -ī, m pravičnik: H., O., Eccl., Aristides iustus appellatus est N. Aristidu so nadeli vzdevek „pravičnik“.

2. (objektivno) praven, pravden, soden, pravičen, postaven, zakonit: ei ante iniusta poena luenda est quam iusta repetenda Ci., iusta uxor (mater familias) Ci., L., vita multis iustis suppliciis erepta Ci., iusto cum imperio in provinciam venit Ci., si causa iusta est Ci., iustum bellum Ci., imperium C., matrimonium Suet., liberi Icti. iz zakonite zakonske zveze, hostis Ci. ki ima pravico vojskovati se; subst. iūstum -ī, n pravo, pravica: iustum colere Ci., quam multa, iusta iniusta (bodisi pravo ali nepravo) fiunt moribus Ter.

3. metaf.
a) pravičen = utemeljen, z razlogi (vzroki) dobro podkrepljen (podstavljen), dobro utrjen, tehten, obstojen, zadosten: triumphus Ci. zaslužen, honores Ci., preces O., T., lacrimae O.; zlasti pri abstr. subst.: querimonia, odium, dolor, iracundia Ci., dat tibi iustam excusationem Ci., iustus timor Hirt., ira O., metus Ulp. (Dig.); pogosto iusta causa Ci., Ulp. utemeljen vzrok, npr. coniungendae necessitudinis Ci., iuste timere O. po pravici, upravičeno, lacrimae tam iuste cadentes Sen. ph., tanto reprehendi iustius illis H., at hoc ipsum, inquies, inique facis; immo iustissime Ci., ut in hunc transferri iustissime possit Q., ii qui iustissime in utero sunt Gell. popolnoma ob pravem času.
b) pravilen, pravi, reden: altitudo C., iustum iter conficere Ci., iustos annos peragere O., proelium L., iusta ac recta acies L., victoria Ci., numerus L., exercitus L. polnoštevilna, arma L., reditus T., amnis L., eloquentia Ci., volumina Vell., iusto iure L. po vsej pravici, z vso pravico; v abl. n. subst.: ulterius (plus) iusto O., H. več kakor je prav, čez mero = gravius iusto (dolere) O., H., Val. Max., Sen. ph., longior iusto O., praeter iustum Lucr. preveč.

4. subst. iūsta -ōrum, n kar se spodobi, kar komu gre, dolžnost, pravi (pristoječi) običaji, pravi obredi, prave slovesnosti (svečanosti), pravo stanje: servis iusta praebere Ci., omnia iusta solvere Ci. izpolniti, iusta tua Ter. pravica, nisi omnia iusta perceperit (vitis), ad ultimam redigitur maciem Col., iusta militaria L., ludorum Ci., omnia iusta perficere L., iusta piae dare debita terrae Pr. dolžni dar, darilo; zlasti o pogrebnem slavju: iustis funebribus confectis L., iusta exsequiarum Ci., illi more regio iusta magnifice fecerant S., iusta solvere funeri paterno Ci., iusta fratri persolvere Cu., iusta peragere Plin., ad praestanda ei iusta omnes esse coituros Cu., avis positis iusta ferre (dare) O.

ivoirin, e [-rɛ̃, in] adjectif slonokoščenast

iz prep.

1. (izraža premikanje navzven) da, di:
stopiti iz hiše uscire di casa
priti iz Nemčije venire dalla Germania

2. (izraža izhodišče, izvor) da, di:
sin iz drugega zakona figlio di secondo letto
iz njegovega govorjenja je dognal resnico dalle sue parole gli riuscì di scoprire la verità

3. (izraža pripadnoat, okolje) di, da:
kava iz Brazilije caffè del Brasile

4. (izraža prehajanje, spreminjanje) da:
prevajati iz italijanščine v slovenščino tradurre dall'italiano in sloveno

5. (s pomožnim glagolom izraža stanje zunaj česa) fuori (di):
obleka je iz mode il vestito è fuori moda
bolnik je iz nevarnosti il malato è fuori pericolo

6. (za izražanje časovnega izhodišča) da, di:
spomini iz mladosti ricordi di gioventù

7. (za izražanje snovi, iz katere je kaj) di:
kipec iz brona statuetta di bronzo
izpit iz matematike esame di matematica

8. (za izražanje nagiba ali vzroka) per:
storiti kaj iz strahu fare qcs. per paura
oditi iz protesta andarsene per protesta

9. (za izražanje odnosa do koga) di:
briti norce iz koga farsi beffe di qcn.

10. (za izražanje načina, kako se kaj dogaja) di, da:
prerokovati iz kart predire il futuro dalle carte
iz dna duše hvaležen grato dal profondo del cuore
iz srca rad di tutto cuore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živeti iz dneva v dan vivere dall'oggi al domani
biti ves iz sebe od veselja, od strahu essere fuori di sé dalla gioia, dalla paura
biti slabši iz dneva v dan peggiorare di giorno in giorno