Franja

cent¹ [sɑ̃] adjectif; masculin sto (izraža tudi veliko, nedoločeno število)

il a cent fois raison stokrat ima prav
les Cents jours sto dni Napoleonove vlade po vrnitvi z Elbe
le cent (familier) stranišče na deželi, v gostilni
pour cent za vsoto sto frankov
(prêter) à cinq pour cent (posoditi) po 5% obrestih
cent pour cent (figuré) popolnoma, čisto, stoodstotno
les trois pour cent renta, ki donaša 3 franke na 100 frankov
en un mot comme en cent z eno besedo, skratka
je suis aux cent coups ne vem, kje se me glava drži; besen, ogorčen, nor sem
gagner des mille et des cents (familier) zaslužiti denarja ko smeti
je vous le donne en cent tega ne uganete; uganite!
il y a cent à parier contre un stavim 100 : 1
faire les cent pas hoditi sem in tja
il y a cent sept ans tega je že zelo dolgo
faire les cent, les quatre cents coups živeti neredno, nemirno, avanturistično, (otrok) biti nediscipliniran

centella ženski spol iskra; blisk, strela; duh, srce

ser (vivo como) una centella biti zelo živ(ahen)
de pequeña centella gran hoguera majhna iskra, velik požar

cénter (-tra) m

1. centro:
stanovati v centru abitare in centro
pren. biti v centru pozornosti essere al centro dell'attenzione generale

2. ekst. centro:
gospodarski, industrijski center (države) centro economico, industriale (di un paese)
kulturni, športni center centro culturale, sportivo
begunski, zbirni center centro profughi, centro di raccolta

3. polit. centro:
vlada levega centra governo di centro-sinistra
centri oblasti centri di potere

4. šport. centro, pivot

5. anat.
možganski centri centri cerebrali

centēsimo

A) agg. stoti

B) m

1. stotinka

2. stotin, centezim, centim

3. ekst. majhen denar, groš:
pagare al centesimo plačati do zadnjega groša
spendere sino all'ultimo centesimo zapraviti, porabiti vse do zadnjega groša

4. ekst. nič, skoraj nič (v nikalnih izrazih):
non avere l'ombra di un centesimo biti brez groša
non valere un centesimo bucato ne biti vreden počenega groša

centime [sɑ̃tim] masculin stotinka franka

centime additionnel davčni dodatek
n'avoir pas un centime prebite pare ne imeti, biti reven

céntimo= centavo

céntimo m stotinka; španski novec (1/100 pesete)
al céntimo točno, natanko
no tener un céntimo biti reven ko cerkvena miš
no vale un céntimo ni počenega groša vredno

centinela ženski spol straža, stražar; prežalec, zalezovalec

centinelas avanzadas sprednja straža
estar de centinela, hacer centinela stražiti, biti na straži

cēnto

A) agg. invar.

1. sto:
un biglietto da cento dollari stodolarski bankovec
una volta su cento poredkoma
al cento per cento popolnoma, stoodstotno
novantanove volte su cento skoraj vedno

2. ekst. sto, mnogo, veliko, nešteto:
avere cento idee per la testa imeti nešteto idej v glavi
trovare cento scuse per non fare qcs. najti sto izgovorov, da česa ne narediš
cento di questi giorni! še veliko let! še na mnoga leta!
è lontano un cento chilometri oddaljen je kakih sto kilometrov
il numero cento stranišče, WC

3. (za samostalnikom) stoti:
pagina cento stota stran
il paragrafo cento stoti odstavek

4.
per cento odstotek:
un aumento del dieci per cento desetodstotno povečanje
essere sicuro al cento per cento biti stoodstotno, popolnoma gotov
PREGOVORI: una ne paga cento preg. kdor zlo dela, naj se dobrega ne nadeja

B) m invar.

1. sto:
il Consiglio dei Cento Svet stotih

2. šport sto metrov (v atletiki in plavanju):
vincere i cento zmagati na sto metrov

centre [sɑ̃tr] masculin središče, osredje, center; politique centrum, sredina; žarišče; institut, zavod; sport center

centre d'accueil sprejemni center
centre des affaires poslovno središče
centre anticancéreux onkološki institut
centre d'apprentissage izobraževalni center
centre d'approvisionnement oskrbovalni center
centre civique (mestni) upravni center
centre d'enseignement ménager gospodinjska šola
centre d'études študijski, raziskovalni center
centre de gravité težišče
centre industriel, commercial industrijsko, trgovsko središče
centre d'information informacijski center
centre d'intérêt središče zanimanja
centre de post-cure okrevališče
centre de ramassage nabiralnica, zbiralni center
centre de recherches raziskovalni center
centre de rotation vrtišče
centre urbain mestna telefonska centrala
centre de vacances počitniški dom
avant centre (sport) srednji napadalec
grands centres velika mesta, velemesta
idée féminin centre glavna ideja
au centre de, en plein centre de sredi, v središču
être dans son centre biti v svojem elementu
faire un centre (sport) dati center, centrirati

cēntro m

1. središče, središčna točka, center:
il centro della terra zemeljsko središče
fare centro pren. zadeti v polno
essere al centro di biti v središču česa
le vie del centro ulice mestnega središča
centro storico center, mestno jedro

2. polit.
partiti di centro sredinske stranke

3. šport center (igrišča):
mettere la palla al centro dati žogo v center (po zadetku); sredinski igralci; strel v vrata:
parare un forte centro ubraniti močen strel; center, pivot (v košarki)

4. fiz.
centro di gravità težišče

5. center (dejavnosti) (tudi pren.):
centro d'influenza vplivni center
centri di potere centri oblasti

6.
centro industriale, commerciale industrijsko, trgovsko središče
centro fieristico sejem, sejemski kompleks

7.
centro didattico šolski center
centro raccolta profughi zbirni begunski center

centro moški spol središče, center, žarišče; društvo; glavni cilj; center mesta; sredina (stranka); srednji napadalec (nogomet)

centro de esparcimiento (Am) zabaviščni center
centro fabril tovarniško mesto
centro de gravedad težišče
centro obrero delavsko društvo
medio centro srednji krilec (nogomet)
estar en su centro biti v svojem elementu

cep [sɛp] masculin spodnji del vinske trte; vinska trta; vieilli okov

être aux ceps biti v okovih (ujetnik)

cépiti (drva) to cleave; to split; (drevo) to graft; medicina to vaccinate

cépiti proti kozam to vaccinate against smallpox; figurativno to divide, to separate
cépiti dlake (figurativno) to split hairs
dati se cépiti, biti cepljen to be vaccinated, inoculated
cépiti se to split; to burst; (pot, reka) to fork; (železnica) to diverge

ceppo m

1. panj, štor

2. pren. rod:
nascere dal medesimo ceppo biti istega rodu

3. ekst. klada; božično drevo, jelka; Božič:
fare il ceppo praznovati Božič

4. strojn. zavorna čeljust

5. pušica

6.
ceppi pl. hist. klade; pren. suženjstvo:
spezzare i ceppi pren. zlomiti spone, osvoboditi se

cera¹ f

1. vosek:
cera naturale naravni vosek
cera sintetica sintetični vosek
cera d'api čebelni vosek
cera di Spagna pečatni vosek
cera da pavimenti loščilo za pod
parere di cera biti zelo bled

2. (čebelni) vosek; loščilo za pod:
dare la cera pološčiti pod

3. ekst. sveča:
fabbrica di cera voskarna, svečarna; ekst. voščena figura, voščena lutka:
museo delle cere muzej voščenih lutk

cera² f videz:
avere buona, cattiva cera biti videti zdrav, bolan
fare buona cera lepo, prisrčno sprejeti

cera ženski spol vosek; voščenka; ušesno maslo

cera para bigote, cera cosmética mazilo za brado
hacer de uno cera y pábilo oviti okrog prsta
llorar cera grenke solze točiti; delati se ganjenega
ser como una cera biti zelo mehek (občutljiv)

cercueil [sɛrkœj] masculin krsta; figuré grob; konec

du berceau au cercueil od zibelke do groba
descendre au cercueil umreti
être dans le cercueil biti mrtev

ceremoniózen ceremonious

ne biti ceremoniózen do to treat someone in an informal (ali slabšalno off-hand) manner
ne bodite tako ceremoniózni don't stand on ceremony!

ceremony [sériməni] samostalnik
obred, slovesnost; formalnost, uglajenost

to make ceremonies obirati se
master of ceremonies ceremoniar
to stand (up)on biti strogo formalen
without ceremony po domače, neprisiljeno