Franja

stēlliō in stēliō -ōnis, m (stēlla) zvezdasta kuščarica, kuščarica, ki ima na hrbtu zvezdaste lise (Lacerta gecko Linn.), gékon: V., O., Col., Plin.; metaf. o zvijačni, sleparski osebi = kuščar: Ap. Tudi rimski priimek Stēlliō -ōnis, m Stélio(n), npr. C. Afrānius Stellio Gaj Afranij Stelio: L.

stēllō -āre (—) -ātus (stēlla) ozvézditi (ozvezdováti), narediti (poskrbeti), da so kje zvezde, z zvezdami (o)krasiti: Pliadum Hyadumque dispositione ac numero stellantur (sc. gemmae) Plin., qui caelum stellet formis M. Od tod

1. adj. pt. pr. stēllāns -antis od zvezd blisketajoč ((b)lesketajoč) se, od zvezd lesketajoč se, od zvezd migetajoč, od zvezd bleščeč se, zvezden, zvezdnat: stellans nox Ci. poet., pater altitonans stellanti nixus Olympo Ci. poet., stellantis regia caeli V., caelo stellante serena sidera respondent in aqua Lucr., Idibus ora prior stellantia tollere Taurum indicat O., summi stellantia patris tecta Val. Fl., stellantes Nox picta sinus Cl. razsvetljena od zvezdnega leska; metaf. bleščeč (se), blisketajoč se, (b)lesketajoč se, migetajoč, pobliskavajoč: gemmis caudam (sc. pavonis) stellantibus implet O., stellantia tegmina Val. Fl., stellantia lumina Val. Fl. = stellantes oculi M., stellantes volatūs (= kresnice) Plin., et numerosa linunt stellantem splenia frontem Mart., stellantibus armis coruscabant Amm.

2. adj. pt. pf. stēllātus 3 ozvezden, zvezden, zvezdnat: Cepheus (kot ozvezdje) Ci., ora Tauri O., aether Val. Fl., domus (= caelum) Cl., stellati pariter crines (sc. Castoris et Pollūcis) Cl.; metaf.: stellatus iaspide ensis V. bleščeč se od jaspisov (jášem), z bleščečimi jaspisi (jášmami) okrašen, Argus O., Stat. z blisketajočimi (bleščečimi se) očmi (po drugih: ozvezden = mnogook), variis stellatus corpora (gr. acc.) guttis O. lisast, pisan; tako tudi: salamandra, animal … stellatum Plin., (Pontica sc. gemma) est stellata nunc sanguineis, nunc auratis guttis Plin. zdaj s krvavordečimi, zdaj z zlatenkastimi pikami ozvezden, stellatis axibus agger Lucan., Sil. s štrlečimi koli.

sten|a [é] ženski spol (-e …)

1. gradbeništvo, arhitektura die Wand (tudi biologija, figurativno), die Mauer; tehnika die Wand, die Wandung (cevna Rohrwandung); (čelna Stirnwand, garderobna Garderobenwand, inštalacijska Installationswand, ločilna Trennwand, Scheidewand, nasprotna Gegenwand, notranja Innenwand, ognjevarna Feuerschutzwand, prečna Querwand, pregradna Trennwand, premična Stellwand, Rabitzova Rabitzwand, sprednja Stirnwand, steklena Glaswand, iz desk Bretterwand, iz letev Lattenwand, stranska Seitenwand, svinčena zaščitna Bleisiegelwand, vmesna Zwischenwand, vzdolžna Längswand, zadnja Hinterwand, Rückwand, zaščitna Schutzwand, zunanja Außenwand, zvočna Schallwand; biologija, medicina celična Zellwand, plodnična Fruchtknotenwand, črevesna Darmwand, trebušna Bauchwand, želodčna Magenwand)

2. die Wand ( geografijagorska Bergwand, ledena Eiswand, južna Südwand, severna Nordwand, vzhodna Ostwand, zahodna Westwand, skalna Felswand, Steilwand)
ležeč ob steni wandständig
s tenkimi/debelimi stenami/s tanko/debelo steno dünnwandig/dickwandig, starkwandig
z dvojno steno doppelwandig
figurativno bob ob steno den Mäusen gepfiffen

stephanē-plocos -ī, f (tuj. στεφανηπλόκος) Vencepletka, Venčarica, Pavzi(j)eva slika (Pausias): essetque certamen artis ac naturae, quales etiam nunc extant artificis illius tabellae atque in primis appellata stephaneplocos, qua pinxit ipsam Plin. Soobl. stephanō-plocos -i, f: Plin. (gl. naslednji primer). Ista imenovana tudi stephano-pōlis -is, f (στεφανοπῶλις) Prodajalka vencev: postremo pinxit et ipsam sedentem cum corona, quae e nobilissimis tabula est, appellata stephanoplocos, ab aliis stephanopolis, quoniam Glycera venditando coronas sustentaverat paupertatem Plin.

Stercutus -ī, m (stercus) Stêrkut, gnojni bog (bog gnoja), vzdevek podeželskega Saturna, po drugih Pikumna: Plin., Macr., Lact.; isti imenovan tudi Sterculius -iī, m Sterkúlij: Tert. in Sterculus -ī, m Stêrkul: Prud. ali Sterculīnius -iī, m Sterkulínij: Serv. ali Stercēs -is, m Stêrk(es): Aug. ali Stercenius -iī, m Stercénij: Serv. (z inačico Stercēs).

stereotip samostalnik
1. pogosto v množini (o vnaprejšnji sodbi) ▸ sztereotípia, sztereotipikus kép, sztereotip képV Jugoslaviji je o Slovencih vladal stereotip, da so zadržani, da niso tako odprti. ▸ Jugoszláviában a szlovénokról az volt a sztereotipikus kép, hogy zárkózottak, hogy nem annyira nyitottak.
Stereotipi pogosto nastajajo zaradi premajhnega poznavanja problema, dogajanja. ▸ A sztereotípiák gyakran a probléma, a történések ismeretének a hiányából erednek.
Treba je tudi razbiti stereotip o tem, da je splavov vedno več. ▸ El kell oszlatni azt a sztereotípiát is, hogy egyre több az abortusz.
Serija je naredila tudi pomembne korake naprej pri rušenju rasnih stereotipov. ▸ A sorozat fontos lépéseket tett a faji sztereotípiák megdöntésében is.

2. (o posplošeni podobi) ▸ sztereotípia
Je stereotip ameriškega delavca – neumen, nespreten in netoleranten. ▸ Az amerikai dolgozó sztereotípiája – buta, ügyetlen és nem toleráns.
Nočem biti stereotip šefa kuhinje z visoko kapo in kuhati po preživetih pravilih. ▸ Nem akarok a főzősapkás séf sztereotípiája lenni, aki elavult szabályok szerint főz.
Od vseh večjih andaluzijskih mest je morda Jerez tisto, ki najbolj tipično predstavlja stereotip Španije. ▸ Az összes nagyobb andalúziai város közül talán Jerez az, amely a legjobban megmutatja a Spanyolországgal kapcsolatos sztereotípiákat.

3. nekdaj, tiskarstvo (tiskovna forma) ▸ sztereotípia
V preteklosti so pogosto uporabljali odlitke oziroma stereotipe, sedaj pa so jih izpodrinile svetločutne fotopolimerne plošče. ▸ Régebben gyakran használtak öntvényeket vagy sztereotípiákat, de ezeket mára felváltották a fényérzékeny fotopolimer lemezek.

sternō -ere, strāvī, strātum (indoev. kor. *ster- stlati, prostreti (prostirati); prim. skr. str̥ṇṓti, str̥ṇā́ti stelje, meče na tla, stárīman širjenje, (raz)širitev, gr. στόρνῡμι, στορέννῡμι, στρώννῡμι razprostiram, razgrinjam, nastiljam, στρῶμα, στρωμνή preproga; ležišče, postelja, at. στρατός, ajol. στροτός tabor, vojska, lat. strāmen, strāgēs, strāgulus, -sternium, sternāx, torus, storea, stēlla, sl. -streti; večinoma v sestavljenkah pro-streti, razprostreti, sl. pro-stor, got. straujan = stvnem. strewen = nem. streuen, stvnem. strāo = nem. Streu, Stroh, stvnem. stirna = nem. Stirne)

I.

1. po tleh (raz)trositi (raztrošati), (raz)suti, (raz)sipati, (na)stlati, (na)stiljati, (s)treti, razprostreti (razprostirati), prostreti (prostirati), razgrniti (razgrinjati): Plin. idr., virgas O., glaream Tib., sternitur harena pugnae (dat.) O., strataque erat … tegula quassa solo (abl.) O., stratis foliis locare aliquem V. posaditi koga na nastlano listje, sternitur in duro vellus … solo O., quas (sc. vestes) … sternere consuerant O., strata sub pedibus vestis Suet., stratoque super discumbitur ostro V., strata iacent … sub arbore poma V. raztreseno pod … , super eos (sc. asseres) pontes sternere Cu. mostiti, utrjevati mostove; metaf. med. (o krajih) razprostirati se: ibi Leburini campi sternuntur Plin., aliae (sc. insulae) … sternuntur inter Helinium ac Flevum Plin.

2. na tla (po tleh) položiti (polagati): corpora passim L., stravit humi pronam O., sternere vineam Col., vites stratae Col.; večinoma refl. in med. = leči (legati), uleči (legati) se, (v)zlekniti se, z(a)valiti se, (z)gruditi se, pasti (padati), klecniti (klecati) na tla: sternunt se somno … in litore phocae V., passim ferarum ritu sternuntur L., sternimur optatae gremio (abl.) telluris V., sterni Iovi Sil. na kolena pasti pred Jupitrom (k molitvi), kleče častiti Jupitra; poseb. pogosto pt. pf. strātus 3 ležeč, iztegnjen, (v)zleknjen: Enn. ap. Non. idr., amicorum ad pedes iacuit stratus Ci., nos ad pedes stratos ne sublevavit quidem Ci. ep., humi strati Ci., quidam somno etiam strati L., strata somno corpora L. v spanju iztegnjena, viridi membra (gr. acc.) sub arbuto stratus H. ude iztezajoč, stratum iacēre Q., ursi humanitus strati Plin. po človeško, kakor človek legajoči (zleknjeni); occ. (v negativnem pomenu) na tla vreči (metati), z(a)valiti, povaliti (povaljati), obalíti, vzlekniti, podreti (podirati), pobiti (pobijati), ubi(ja)ti, (po)sekati, (po)rušiti, zvrniti (zvračati), uničiti (uničevati): Tib., Sil., Stat. idr., nothum Sarpedonis … coniecto sternit iaculo V., sternere aliquem Morti ali subitā morte V., Hebrum sternit humi V., sternere caede viros V., per stratos caede hostes L., inter stratorum hostium catervas Iust., Tyrrhenas, i, sterne acies V., a quo tot acies Romanas fusas stratasque sciam L., sternere omnia ferro L., sternitur … toto proiectus corpore terrae V., sternitur infelix alieno volnere V., sternitque hostiliter omne (sc. armentum) O., cum stravit ferro pecus H., sternitur exanimisque tremens procumbit humi bos V., belua strata O. (o Minotavru), arbor strata Plin., (sc. elephanti) stabula Indorum dentibus sternunt Plin., sternere moenia O., stratis ariete muris L.; pesn.: sternitque a culmine Troiam V. podre, poruši, torrens sternit agros, sternit sata, laeta V. odplavi, sternuntur segetes O. se poležejo, Germania strata Amm. premagana; metaf. pobiti, potreti: affictos se et stratos fateantur Ci., mortalia corda … humilis stravit pavor V., haec (sc. virtus populi Romani) omnia strata humi erexit L., irae Thyesten exitio gravi (abl.) stravere H. je pahnila v pogubo.

3. (i)zgladiti, ugladiti (uglajati), izravna(va)ti, poravna(va)ti, utiriti (utirjati): ut … sterneret aequor aquis (dat.) V. da bi dal vodi gladino, poravnavši valove, tumidumque … sternitur aequor aquis V., omne tibi stratum silet aequor V., placidi straverunt aequora venti V., (sc. pontus) sternitur interdum O., postea sternitur mare Plin., viam qui quondam per mare magnum stravit Lucr., hoc iter Alpes, hoc Cannae stravere tibi Sil., stratum militari labore iter Q.; metaf.:
a) praesens tibi fama benignum stravit iter Stat. je ugladila (zgladila).
b) pomiriti (pomirjati), (po)tolažiti: qui (sc. divi) simul stravere ventos H., sternere odia militum T.; occ. tlakovati, (po)tlakati, položiti (polagati) tlak: Plin., Dig. idr., emporium lapide, clivum silice, semitam saxo quadrato L., aspreta erant strata saxis L., via strata L., solum stratum Cu., locum illum sternendum locare Ci. ep. tlakovanje tistega kraja dati v zakup (po pogodbi dati v izdelavo) ali vias sternendas silice locare L. dati v zakup (po pogodbi oddati v izdelavo) tlakovanje cest. Od tod subst. pt. pf. α) strāta -ae, f (sc. via) tlakovana (potlakana) cesta: Eutr., Cod. Th., Aug. idr., vetus strata Eutr. β) pesn. strātum -ī, n cestni tlak: stratum extraneum Petr.; v pl.: strata viarum V., Lucr. tlakovane ceste ali ulice; sg. stratum tudi sobni tlak, pòd: Plin.; od tod tudi tla branilne strehe (testūdō): Vitr. —

II.

1. kaj s čim potres(a)ti, potrositi, posuti (posipati), pokri(va)ti, prekri(va)ti: multā duram stipulā … sternere subter humum V., sternitur omne solum telis V., ante aras terram caesi stravere iuvenci V., strati bacis silvestribus agri V., aere atque argento sternunt iter Lucr., cras foliis nemus multis et algā inutili … tempestas … sternet H., primosque et extremos metendo stravit humum (sc. hostibus caesis) H., mirantur … litora discussā sterni nive Val. Fl., multae (sc. naves) pontibus stratae T., stratum classibus aequor Iuv., stratis deleto milite campis Sil., Tyrrhenas sternere valles caedibus Sil., stratae argento balineae Plin., (sc. solum) intrinsecus stratum sulphure et bitumine Iust., triclinia argento privatorum alicui sternuntur Eutr. komu se mize prekrivajo s srebrnino zasebnikov.

2. occ.
a) (ležišče s preprogami, blazinami) pokri(va)ti, prekri(va)ti, pogrniti (pogrinjati), pregrniti (pregrinjati), narediti (delati), pripraviti (pripravljati), (o)blaziniti (ležišče): lectum Ci. idr., triclinium Ci., lectum vestimentis Ter., pelliculis haedinis lectulos Ci., duabus toros plagulis Varr. fr., congeriem silvae Nemeaeo vellere summam sternis O., lectus lepide stratus Pl., lectus eburneus purpurā stratus Suet., strata cubilia sunt herbis Lucr., strata cathedra Iuv. oblazinjen, strata triclinia Mart., matronae … his foliis cubitūs sibi sternunt Plin., torum cum sterneret uxor frondibus Iuv.; abs.: iubet sterni (sc. lectum) sibi in prima domus parte Plin. iun. Od tod subst. pt. pf. strātum -ī, n pregrinjalo, odeja, blazina: Lucan., Col., Plin., Val. Fl. idr., lecti mollia strata Lucr., proripere se e strato Suet.; meton. ležišče, postelja, postelj, počivalnica, blazinjak (pesn. pogosto pl. nam. sg.): molle stratum L., cum … in acta cum suis accubuisset … stratumque haberet tale, ut … N., strato surgit Palinurus V., corripio e stratis corpus V., mollibus e stratis opera ad fabrilia surgit V., membra … referunt thalamo stratisque reponunt V., non stratum, non ulla pati velamina possunt O., collocat hanc stratis concha Sidonide tinctis O., stratis dum denique Perseus exsiluit O.
b) (jezdno žival) s pogrinjalom (pregrinjalom) pokri(va)ti, (o)sedlati: equum L., P. Veg., non stratos … habebant equos L., equus publicus sternebatur Hier. Od tod subst. pt. pf. strātum -ī, n α) pogrinjalo, pregrinjalo, podsêdlica, podsédlica, podsedelna odeja: Sen. ph., Plin. idr., stratis insignia pictis terga premebat equi O. β) tovorno sedlo: mulis strata detrahi iubet L.; preg.: qui asinum non potest, stratum caedit Petr.

Opomba: Sinkop. cj. plpf. strāsset: Varr. ap. Non.

stezà senda f ; sendero m

shojena, utrta steza camino m trillado (tudi fig)
tovorna steza camino de herradura
vlačilna steza camino de sirga
s peskom posuta steza (v parku) sendero enarenado
tihotapska steza senda contrabandista
iti, hoditi po utrti stezi seguir la senda trillada

stibi -is, n (tuj. στίβι) antimón, starejše raztòk, v medicini uporabljan kot mazilo za oči: Cels., Plin. — Soobl. stim(m)i -is, n (tuj. στίμμι): stimi appellant, alii stibi, alii alabastrum, aliqui larbasim Plin., de argento de argento vivo de stimi sive stibi sive alabastro sive larbasi sive platyophthalmo Plin.

Opomba: Gl. tudi stibium.

stick^*3 [stik]

1. prehodni glagol
prebosti, zabosti, zabadati; zaklati; nabosti, nasaditi, zadreti; zatakniti; iztegniti, pomoliti (out of iz)
natakniti (čepico) (on, to na)
naježiti; nalepiti, prilepiti (on, to na)
zamazati, pomazati; podpreti (rastlino) s kolcem
pogovorno vreči pri izpitu
figurativno spraviti (koga) v zadrego; zmesti; zaustaviti; podtakniti (s.th. on s.o. kaj komu)
sleng prevarati, oslepariti
sleng prenesti, vzdržati

2. neprehodni glagol
tičati; biti poln (česa); sršati, štrleti, moleti (out of iz)
(pri)lepiti se (on, to na, za)
zalepiti se, oprijeti se, prijemati se (to česa)
obtičati, ne se premikati, zatakniti se (tudi figurativno)
zagaziti; čvrsto sedeti (na konju)
pogovorno osta(ja)ti, vztrajati (at to pri)
držati se (to česa)
ostati zvest (by komu, čemu)
ne se pustiti odvrniti; biti zmeden, oklevati ustrašiti se (at ob, pred)

stuck to ameriško, sleng zaljubljen, zateleban v
stuck up sleng zmeden, zbegan
to stick at ustaviti se ob, oklevati, ustrašiti se ob
he sticks at nothing on se ničesar ne ustraši, njega nobena stvar ne zadrži
to stick bills lepiti lepake, plakate, plakatirati
stick no bills! plakatiranje prepovedano!
the boat stuck on a shoal čoln je nasedel na plitvino
she sticks to me like a bur ona se me drži (prime) kot klòp
to stick butterflies nabadati (nabosti) metulje
the door has stuck vrata so se zaskočila
to stick a flower in one's buttonhole zatakniti si cvetlico v gumbnico
to stick to a friend ostati zvest prijatelju
to stick to one's guns figurativno ostati zvest čemu, ne prelomiti besede
to stick one's head out of the window pomoliti glavo iz okna
they stuck to his heels prilepili (obesili) so se mu na pete
to stick one's hands in one's pockets vtakniti roke v žep
he sticks indoors on vedno tiči doma
to stick it sleng vzdržati, vztrajati
to stick to it oprijeti se, ne popustiti
to stick a knife into s.o.'s back zasaditi komu nož v hrbet
a man who will stick at nothing figurativno človek brez pomislekov, ki se pred ničemer ne ustavi
some money stuck to his fingers figurativno poneveril je nekaj denarja
to stick in the mud obtičati v blatu
stick my name down on the list zapišite moje ime v seznam!
the nickname stuck to him vzdevek se ga je prijel
he is always sticking his nose into my business vedno vtika svoj nos v moje posle (zadeve)
to stick a pig zaklati prašiča
to stick to the point ostati pri stvari, ne se oddaljiti od predmeta
he stuck me with a puzzle spravil me je v zadrego z (neko) uganko
I stuck him with that question s tem vprašanjem sem ga vrgel na izpitu
to stick to one's promise držati svojo obljubo
to stick a stamp on a letter nalepiti znamko na pismo
it sticks in my throat obtičalo mi je v grlu, ne morem pogoltniti; figurativno ne morem zaupati
if you throw mud enough, some of it will stick če zelo obrekuješ koga, bodo ljudje nekaterim teh klevet verjeli; tudi nedolžnost ni varna pred obrekovanjem
to stick to his word držati (svojo) besedo

stik² moški spol (-a …) elektrika der [Schluß] Schluss
kratki stik der [Kurzschluß] Kurzschluss (tudi figurativno), samo figurativno die [Kurzschlußreaktion] Kurzschlussreaktion
zemeljski stik der [Erdschluß] Erdschluss
nevarnost kratkega stika die [Kurzschlußgefahr] Kurzschlussgefahr

stilístičen estilístico

stilistična napaka falta f de estilo
stilistične vaje ejercicios m pl de composición (A tudi de redacción)

Stimula -ae, f (stimulus) Stímula = Vzdraževalka, Spodbujevalka, Razvnemalka, Vzburjalka ženske strasti, s Semelo poistovetena boginja bakhanalij: O., Aug., nec Stimula incenso allicit aculeo M.; imenovana tudi Simila -ae, f Símila: L.

stimulus -ī, m (prim. īnstīgō in stilus) ost, ósten, óstno, bodica, šilo

I. kot voj. t.t. pl. stimuli stímuli = koničasti (šilasti, óstnati, ostri) kôčki kolíč(k)i = železne paličice s kavlji, zabite v zemljo in zakrite, nekaki rogljači ali železne nastave, železne pasti (prim. stilus 1.): taleae pedem longae ferreis hamis infixis … quos stimulos nominabant C., se stimulis inopinantes induebant C. —

II.

1. ost, ósten, óstno, bodica za poganjanje živine in kaznovanje sužnjev, nekakšno priganjálo, gonílo: Pl., Col., Plin. idr., parce, puer, stimulis O., nec … pudeat … stimulo tardos increpuisse boves Tib., nam exspectas, dum te stimulis fodiamus? Ci.; preg. gl. caedō, calcitrō, calx.

2. metaf.
a) ost, ósten, óstno, bodica, želo = muka, bol, bolest, duševni nemir, bolečina, trpljenje ipd.: Pl., Sil., Sen. tr. idr., stimulos doloris contemnamus Ci., caeci stimulos avertere amoris V. ljubosumnost, reginam Allecto stimulis agit undique Bacchi V. z bakhovsko besnostjo, z bakhantsko blaznostjo, subesse caecum aliquem cordi stimulum Lucr., stimulosque in pectore caecos condidit O.; prim. pren.: ea frena furenti (sc. Sibyllae) concutit et stimulos sub pectore vertit Apollo V.
b) spodbuda, izpodbuda, vzpodbuda, pobuda, (v)zgib, impulz, spodbudilo, dražilo, drastilo, stimulácija, stímulans, stimulánt, stímul(us): stimuli quidam industriae ac laboris Ci., defendendi Vatinii fuit ille etiam stimulus Ci. ep., quae (sc. virtus) … animum gloriae stimulis concitat Ci., amoris stimuli L., stimulis agitatur amoris O., is risus stimulos … animo muliebri subdidit L. je spodbodel duha, subiectat lasso stimulos H., stimuli furoris O., accensae irae Stat., irarum Lucan., nequitiae Pr., secundae res acrioribus stimulis animos explorant T., suis stimulis excitos Moesiae duces (sc. esse) T., alicui stimulos alicuius rei admovere Ci. ali adicere O. ali subdere O. ali dare Stat. spodbosti (spodbadati), spodbuditi (spodbujati) koga k čemu, na kaj, tam praecipiti materna furori Pyrrhus origo dabat stimulos Sil. tolikšna besnost (hudobnost) je že zgodaj usmerjala k misli (dala misliti, spodbujala k ideji), da je Pir praded njegove matere, aliquem stimulis acuere Sil. spodbujati, spodbadati koga, addit ad dicendum etiam pudor stimulos Q. tudi čut za poštenje (čast) nas spodbuja h govorniškemu nastopanju (da naj nastopimo kot govorniki).

stīpātor -ōris, m (stīpāre) spremljevalec, spremljavec, trabant, telesni stražar (stražnik), v pl. tudi spremstvo, telesna straža, garda: Varr., Sen. ph. idr., neque te quisquam stipator ineptum … sectabitur H., Alexander Pheraeus praemittebat de stipatoribus suis Ci., stipatorum catervae S., ille deiectis circum stipatoribus … effugit S., stipatores regii Iust., stipatores appellantur corporis custodes, quos antiqui latrones dicebant, … mercenarios, qui cum ferro, velut stipati, circumdant regum corpora Fest., stipatores corporis custodes, quos antiqui latrones vocabant. Stipati enim ferro circumdant corpora regum P. F., stipatores, id est custodes cuiusque corporis, dicti sunt a stipe, quam accipiebant mercedis nomine P. F.; zaničlj.: vicenos singulis stipatores corporis constituit Ci., stipatores Venerios secum habebat Ci.

stīpō -āre -āvī -ātum (indoev. kor. *sti̯ā(i)-, *stei̯ā- trans. (z)gostiti, intr. zgostiti se, otrdeti, okoreti; prim. skr. stíyā stoječa voda, styā́yate strjuje se, postaja trd, stīmáḥ lenoben, počasen, styānaḥ, prastīmaḥ zgoščen, pogost, nakopičen, viṣṭīmín- zgoščajoč se, gr. στία, στῖος kamenček, πολυστῖος kamnit, στέᾱρ -ᾱτος maščoba, mast, loj, testo, στίλη kaplja, στῖφος kup, kopica, gosta množica, στίβη slana, στίβος utrjena, uhojena pot, στιβαρός, στιπτός steptan, στοιβή zamašitev, zatrpanje, στείβω zgoščam, teptam, στιφρός tesen, gost, trden, utrjen, močan, lat. stīria, stīricidium, stīlla, stīpes, stĭps, stipula, stipulus, stipulārī, lit. stimpù, stìpti strditi se, otrdeti, okrepneti, stiprùs močen (močan), krepek (krepak), silen, got. stains = stvnem. stein = nem. Stein kamen, srednjevisokonem. stīf, stëft = nem. steif, Stift; prim. tudi sl. stena in steblo)

1. (z)gnesti, nagnesti (nagnetati), (s)tlačiti, natlačiti, stisniti (stiskati), (na)basati, (z)gostiti, (na)gatiti, (na)trpati, (na)pakirati, napolniti (napolnjevati), (na)grmaditi, (na)kopičiti: Plin. idr., maiorem numerum (sc. assium) in aliqua cella Varr., Graeci stipati, quini in lectulis Ci., in arto stipatae erant naves L. na tesnem nagnetene, velut stipata phalanx L., hos arto stipata theatro spectat Roma H. na tesno nagneten (natlačen), eum stipata tegebat turba V., fratrum stipata cohors V., materies stipata Lucr., acies densis stipata catervis Lucan., stipare calathos prunis Col. poet., nucem sulphure et igni Fl., calceum multiformem Tert. z vso nogo polniti = visok čevelj nositi; pesn.
a) nakopičiti (nakopičevati): stipatque carinis ingens argentum V., (apes) mella stipant V.
b) stipare Platonem Menandro H. Platona pridružiti Menandru = Platonove spise zložiti (spakirati) skupaj z Menandrovimi; med.: cuncta stipantur saecula cursu Cl. se gnetejo; occ. kak kraj, na kakem kraju nagnesti (nagnetati), napolniti (napolnjevati): tribunal Plin. iun., stipant graves equi recessus Danai Petr. poet., multo patrum stipatur curia coetu Sil., aditus et tectum omne fartim stipaverant Ap.; pt. pf. stīpātus 3 poln česa, napolnjen s čim: curia cum patribus fuerit stipata O., pontes calonibus et impedimentis stipati Suet.

2. gnesti se okoli koga, koga kupoma (trumoma, tolpoma, množično) obkoliti (obkoljevati), obkrožiti (obkrožati), obda(ja)ti, obsuti (obsipati, obsipavati), v velikem številu (po)spremiti (spremljati): Varr. ap. Gell., Plin. iun., Amm., Cl. idr., qui senatum stiparit armis Ci., qui stipatus semper sicariis, saeptus armatis, munitus indicibus fuit Ci., Catilinam … stipatum choro iuventutis (sc. videbant) Ci., stipatus lictoribus Ci., stipati gregibus amicorum Ci. ep., stipatus agmine armatorum in forum inrupit L., cum amicorum tum satellitum turbā stipante L., magnā iuvenum stipante catervā V., comitum turbā est stipata (sc. Diana) suarum O., huc epulae ditesque tori coetusque ministrum stipantur Stat., iuventus prosequitur stipatque ducem Val. Fl. Od tod adj. pt. pf. stīpātus 3 obkoljen, obkrožen, obdan: ab omni ordine, sexu, aetate stipatissimus Sid.

stipula -ae, f (gl. stīpō)

1. žitno steblo, slamna bilka, bil(ka), stŕn, strníšče, v pl. tudi = slama, strnišče, strnje: Ter., Varr., Plin. idr., frumenta in viridi stipula lactentia turgent V., stipulam urere V. strnišče, per ardentes stipulae crepitantis acervos O., domus stipulis tecta O., stipulae fabales O. fižolovína (fižólovina), bobovína, bobovíca, bobóvka, in stipula carpere munera somni O. spati na slami, stipulae leves O. strnišče, paberki; pren. (preg.): postmodo de stipula grandis acervus erit O. iz posameznih bilk naposled nastane velik kup, flammaque de stipula nostra brevisque fuit O. slamni ogenj, ki je hitro prešel = naša slama je gorela le kratek čas.

2. meton. trstena piščal, trsteníca: stridenti miserum stipula disperdere carmen V.

stipulātiō -ōnis, f (stipulārī) dogovor, pogodba, sklenjena na podlagi zahtevane slovesne formalne obljube, s podano roko potrjena obljuba, potrjeni dogovor, slovesna (trdna) obljuba, zaobljuba, zaprisega s podajo roke, slovesni (trdni) dogovor (obet), obveza v skladu s pogodbo, (slovesno) formalno priznanje sprejete obveznosti, stipulácija, kontrákt, v pl. tudi = ukrepi: Sen. ph., Icti., Isid. idr., aliquem stipulatione alligare Ci., ea pecunia ex stipulatione debetur Ci., pecuniam sine faenore sineque ulla stipulatione credidit N., pacta, conventa, stipulationes Ci.

stirps, stirpis, f, predklas. in pesn. tudi m (etim. nezanesljivo pojasnjena beseda)

I.

1. spodnji konec debla s korenino vred, korenika, celo drevesno deblo: Plin., terra stirpes amplexa alat Ci., arbores per stirpes aluntur suas Ci., Siculi milites palmarum stirpibus … alebantur Ci., manibus retinens virgulta ac stirpes circa eminentes L., sceptrum hoc … cum semel in silvis imo de stirpe recisum matre caret V., ubi (sc. vites) iam validis amplexae stirpibus ulmos exierint V., signata in stirpe cicatrix V., lentoque in stirpe moratus V.

2. sinekdoha
a) drevo, poseb. mlado drevo, grm, rastlina, steblika, mladika, sadika, odrastek, odraslek, brst, poganjek, steblo, veja, koren, korenina, korenika: stirpem praecisum circumligato Ca., cum arborum et stirpium eadem paene natura sit Ci., in seminibus est causa arborum et stirpium Ci., stirpium et herbarum utilitates Ci., cetera fluminis ritu feruntur … lapides adesos stirpīsque raptas … volventīs unā H., dum scopulos stirpesque tenent Lucr., hic stirpes obruit arvo V. veje, vejevje, committere stirpes ramis Lucr. cepiti, inter se rami stirpesque teruntur Lucr., probatissimum genus stirpis deponere Col., stirpem post annum praecidere Col., ubi acutissimam videt stirpem Plin., stirpes et internatas saxis herbas vellentes T. korenine (koreničje) in zeli(šča).
b) iver: ingens Gell. —

II. metaf.

1. lasna korenin(ic)a: vellere albos a stirpe capillos Pr., tollere albos a stirpe capillos Tib. s korenino (vred).

2. korenina = (pra)začetek, (pra)izvor, (iz)vir, (pra)počelo, poreklo, izhodišče, (pra)vzrok, osnova, temelj, podlaga: stirps ac semen malorum omnium Ci., repetam stirpem iuris a natura Ci., firmatā iam stirpe virtutis Ci., ita sunt altae stirpes stultitiae Ci., ex hac nimia licentia ut ex stirpe quadam exsistere et quasi nasci tyrannum Ci., si stirpem hominum sceleratorum interfici vellet C. da se s korenino (korenito) iztrebi brezbožna svojat, si exquiratur usque ab stirpe auctoritas Pl. ali a stirpe repetere Ci. od začetka; pogosto a(b) stirpe (adv.) do korena (korenine), do dna, do tal, do temeljev, iz dna = popolnoma, povsem, čisto, docela: Carthago … ab stirpe interiit S., gens … ab stirpe exstincta est L.; tudi v pl.: ab secunda origine velut a stirpibus laetius feraciusque renatae urbis gesta L.; occ.
a) začetna (prvotna) narava, kakovost (kvaliteta, (dobra) lastnost, značilnost): stirps generis et seminis Ci., nondum exoletā stirpe gentis L.
b) prvi začetek, izvor, poreklo, početek: Iuniam familiam a stirpe ad hanc aetatem ordine enumeravit N.; a stirpe = od rojstva, od mladih nog: L., durum a stirpe genus V.
c) rod, izvor, poreklo, pleme, pokolenje: divina V., O., generosa N., regia, senatoria Vell., incerta L., advena non modo vicinae, sed ne Italicae quidem stirpis L. prišlek po rodu ne le da ne iz soseščine, ampak niti iz Italije ne, a stirpe par V. istega rodu (pokolenja).

3. pleme, rod, rodbina, rodovina, družina, familija: Enn. ap. Non., Herculis Ci., egregiā Priami de stirpe V., Brutus, qui … stirpem iam prope in quingentesimum annum propagavit Ci. rodbino, pro tali facinore stirps ac nomen civitatis tollatur C. ves rod do zadnjega moža, origo ultima stirpis Romanae N. prvi začetki rimstva, neque cuiusquam ex sua stirpe vidit funus N., Iugurtha … me … iam ab stirpe socium et amicum populi Romani regno … expulit S., a stirpe geminis coniunctus Atridis V., Euandri totam cum stirpe videbit procubuisse domum V., humili de stirpe creatus O., apes cum stirpe necatas O. z rodom (s plemenom) vred, exstinctam in Alexandro stirpem Iust.; meton. potomstvo, potomci, zarod, otroci, nasledniki, zanamci, prihodnji rodovi: Iust., stirpem ex se relinquere L., nullam stirpem liberûm habere L., neque vero stirps potest mihi deesse N., aliquis de magna stirpe nepotum V., minimus de stirpe virili O.; occ.
a) potomec, potomka, sin, hči, otrok, vnuk, vnukinja ipd.: stirps Achillea (= Neoptolemus) V., Lemnicolae (= Vulcani) O., nec stirps prima fui O., brevi stirpis (gl. opombo spodaj), quoque virilis ex novo matrimonio fuit, cui Ascanium parentes dixere nomen L., Arminii uxor virilis sexus stirpem edidit T., stirps Philippi N. vnuk.
b) prednik, zarodník: satis convenit unum prope puberem aetate relictum, stirpem genti Fabiae L.

Opomba: Soobl. stirpēs in stirpis -is, f: L.

stlāt(t)a -ae, f stláta, ladja, ki je bila širša kot višja; od tod naj bi izviralo tudi njeno ime: stlatus = star. obl. za latus, torej „širočnica“, menda sprva neka gusarska ladja, pozneje trgovska ladja, križarka: prosumiae vel geseoretae vel oriolae, stlattae, scaphae, pontones Gell., catis, phaselis, lintribus, stlattis, rate Tarnim et Garumnam permeat Aus., stlat[ta genus erat navigii] latum mag[is quam altum, sic] appellatum [a latitudine … ] Fest., P. F., Th. Prisc.