Franja

ovíra empêchement moški spol ; figurativno entrave ženski spol , obstacle moški spol , barrière ženski spol , écueil moški spol , traverse ženski spol , digue ženski spol , accroc moški spol , anicroche ženski spol ; (šport) haie ženski spol

ovira za cestni promet obstacle à la circulation
protitankovska ovira obstacle antichars
ni ovire il n'y a pas d'empêchement
naleteti na ovire trouver (ali rencontrer) des obstacles, se heurter à des obstacles
narediri, postaviti ovire komu na pot (figurativno) mettre des obstacles aux projets de quelqu'un, mettre des bâtons dans les roues à quelqu'un
nepremostljiva ovira obstacle insurmontable (ali infranchissable)
operacija je potekla brez najmanjše ovire l'opération s'est déroulée sans le moindre accroc
premagati vse ovire pri delu surmonter (ali franchir) tous les obstacles (ali tontes les barrières) dans son travail
tek z ovirami course ženski spol d'obstacles (ali de haies), steeple(-chase) moški spol
to naj ne bo ovira! (figurativno) qu'à cela ne tienne!

ovratnik moški spol (-a …) der Kragen (čipkast Spitzenkragen, krznen Pelzkragen, ležeči Schulterkragen, Umlegekragen, mornarski Matrosenkragen, iz nerca Nerzkragen, plašča Mantelkragen, stoječi Stehkragen, šal Schalkragen, visok pleten Rollkragen)
brez ovratnika halsfrei, kragenlos
velikost ovratnika die Kragenweite
gumb na ovratniku der Kragenknopf
postaviti ovratnik pokonci den Kragen aufschlagen
pravo kriminal belih ovratnikov die Weiße-Kragen-Kriminalität

ozémlje territorio m

ozemlje brez gospodarja territorio nullius
mandatno ozemlje protectorado m
svobodno ozemlje territorio libre
zvezno (državno) ozemlje territorio federal (nacional)
zaprto ozemlje zona f prohibida

ozir moški spol (-a …) die Rücksicht; die Hinsicht
družinski oziri Familienrücksichten
državni oziri die Staatsräson, Staatsrücksichten množina
brez ozira na ohne Rücksicht auf
v mnogih ozirih in verschiedener/vieler Hinsicht
v tem oziru insofern, in dieser Beziehung
v vsakem oziru in jeder Hinsicht
v marsikaterem oziru in Vielem, in vielen Hinsichten
z ozirom na mit Berücksichtigung/unter Berücksichtigung (von), in/im Hinblick auf, mit/unter Bezug auf

ozír regard, respect; consideration

brez ozíra na regardless of, irrespective of
v tem (nekem) ozíru in this (some) regard
v vsakem ozíru in every regard (ali respect), in all respects
z ozírom na with (ali in) regard to, as regards, in consideration of, with respect to
brez ozíra na starost (na posledice) without regard to age (to consequences)
z ozírom na njegovo mladost allowing (ali making allowance) for his youth
z ozírom na to, da... with regard to the fact that...
ne imeti ozíra do (ne upoštevati) to pay no regard to, not to take into consideration

ozír égard moški spol ; considération ženski spol , respect moški spol , rapport moški spol , trait moški spol à

brez ozira na sans tenir compte de, sans égard pour, malgré, nonobstant, en dépit de
v mnogih ozirih sous maints rapports, à beaucoup d' (ali maints) égards, à bien des égards
v nekem oziru en un sens
v tem oziru à cet égard, en ce sens, sous ce rapport, sur ce point
v vsakem oziru à tous (les) égards, à tout point de vue, sous tous les rapports, sur tous les plans
v vseh ozirih sous tous les rapports
z ozirom na eu égard à, par égard à (ali pour), étant donné, vu, en considération de, compte tenu de, en raison de

ozír (-a) m

1. riguardo; rispetto; precauzione, cautela; motivo:
ravnati brez ozirov comportarsi, agire senza alcun riguardo
iz zdravstvenih ozirov per motivi di salute
vzeti, jemati v ozir prendere in considerazione

2. (v adv. rabi izraža omejitev trditve):
v marsikaterem oziru in molte cose, sotto molti, sotto certi aspetti
v nobenem oziru niente affatto
v nekem oziru parzialmente, in parte
z ozirom na (glede na) quanto a, rispetto a, in base a, visto (che)
brez ozira na indipendentemente da, indifferentemente da, per quel che riguarda

ozír respecto m ; relación f ; consideración f ; atención f

z ozirom na en atención a, teniendo presente, atendiendo; con respecto a
brez ozira na (osebe) sin guardar consideración a, sin tener ninguna consideración con, sin respetar a, (stvari) sin mirar, sin atender a, sin tener en cuenta que, sin reparar en
brez vsakega ozira sin miramiento alguno, sin mirar nada, sin ninguna consideración, sin ningún respecto, sin contemplaciones
iz ozira do koga por consideración (ali respecto) a alg
v nekem oziru en cierto respecto
v vsakem oziru en todos respectos
v mnogih ozirih en muchos respectos
v tem oziru (con) respecto a eso, a ese respecto

pa

A) adv.

1. (izraža zavrnitev) invece:
saj nisi bil zraven. Pa sem bil ma tu non c'eri. Invece sì, c'ero

2. (poudarja ugibanje) ○, e, mai:
kaj pa, če ga ne bo e se non viene

3. (krepi veznik) ○:
zemlja je tu rodovitnejša kakor pa na Krasu qui la terra è più fertile che sul Carso

B) konj.

I. (v protivnem priredju)

1. ma, invece, mentre, però, quando:
obljubil je, pa ni držal besede aveva promesso, ma non è stato di parola

2. (za izražanje nepričakovanega) e, e invece, quando:
mlad, pa tako pokvarjen così giovane e così corrotto

3. (za dopolnjevanje prej povedanega) ma:
večkrat se razjezi, pa ne brez vzroka si arrabbia spesso, ma non senza motivo

4. (za krepitev prislova) e:
samo pozdravim jih, potem pa grem corro a salutarli e poi vado

5. (za stopnjevanje) e:
pozdrav vsem, posebno pa dragim gostom un saluto a tutti e specie ai cari ospiti

6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e, e così:
boji se, pa se skriva ha paura e si nasconde

7. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) e, e pertanto, e perciò:
to je zanimiv primer, pa je prav, da si ga ogledamo è un caso interessante e perciò merita una disamina

8. (za izražanje pogojno-posledičnega razmerja) ○, e:
če ti ni všeč, pa pojdi se non ti piace, vattene
če nočeš, pa pusti se non vuoi, lascia

9. (v adv. rabi z vezniki, izraža nasprotje) ○
čemu ti bo toliko denarja, ko pa ne moreš vsega porabiti a cosa ti servono tanti soldi se non puoi spenderli?

II. pog.

1. (za vezanje dveh stavčnih členov) e:
prinesi kruha pa sira portaci pane e formaggio

2. (pri naštevanju) e:
šumenje macesnov, borovcev pa smrek il sussurrare dei larici, dei pini e degli abeti

3. (pri ponavljanju iste besede za izražanje visoke stopnje) e (poi):
tako ne bo šlo, ne pa ne così non va: no e poi no

4. (za seštevanje) e:
star je dve leti pa tri mesece ha due anni e tre mesi

5. ta pa ta, tak pa tak ○, e:
pride ta pa ta dan arriva il tal e tal giorno
to se napravi tako pa tako questo si fa così e così

III. pog. (v vezalnem priredju)

1. (pri sočasnosti ali zaporednosti) e:
molči pa čaka tace e aspetta

2. (za vezanje dveh sorodnih povedkov) e:
ves dan vpije pa razgraja tutto il giorno non fa che strillare e vociare

3. (za izražanje namena) e, ○:
pojdi pa zapri vrata va' a chiudere la porta

IV.

1. (za opozoritev na prehod k drugi misli) e:
pa še to e ancora

2. (za izražanje začudenja) e:
pa to naj bo pridnost e questa sarebbe laboriosità?! (poudarja samoumevnost povedanega)
jurček je pa ja ena najboljših gob il porcino è uno dei funghi migliori

3.
a) (izraža soglasje, privolitev)
ali ga boš kozarček? Pa ja gradisci un bicchiere? Sì, (grazie)
b) (izraža vdanost v usodo)
kar bo, pa bo sarà quel che sarà
c) (izraža zaskrbljenost) pog.
da je bolan? Pa menda ja ne sta male? Sul serio? Dici sul serio?
d) (izraža privoščljivost) pog.
pa imaš, ko si tako nestrpen tutta colpa della tua impazienza
e) (izraža podkrepitev trditve)
tepec je, pa pika è uno scemo. Punto e basta
f) (izraža močno zavrnitev) neanche; manco:
smem na ples? Kaj pa še posso andare a ballare? Neanche per sogno
tega ne bi storil, pa če bi mu z zlatom plačal neanche pagandolo a peso d'oro lo farebbe
g) (izraža omalovaževanje)
hudič, pa taka večerja che schifo di cena
pog. ta ga pa pihne è proprio in gamba
ta ima denarja še pa še quello lì ha soldi a palate

C) inter.

1. (izraža dvom) ○, mah:
bo razumel, da se je zmotil? Pa, ne vem capirà di aver sbagliato? Mah, non lo so

2.
pa še kako! eccome

pace f

1. mir:
firmare la pace skleniti mir
trattato di pace mirovna pogodba

2. mir, sloga, složnost:
far pace con qcn. pobotati se s kom
vivere in pace con tutti živeti složno z vsemi

3. mirnost, vedrina:
darsi pace pomiriti se, sprijazniti se, vdati se
mettere il cuore, l'animo in pace umiriti se, najti notranji mir
non trovare mai pace biti večno nezadovoljen
pigliarsela in santa pace kaj potrpežljivo, mirno sprejeti, požreti
sopportare in pace pogumno prenesti
con vostra buona pace brez zamere
santa pace! za božjo voljo!

4. knjižno blaženost:
la pace eterna večna blaženost

5. mir, (telesno) ugodje:
lasciare in pace ne nadlegovati
non dare pace preganjati, mučiti

pacīscor, pacīscī, pactus sum (incoh. glag. pangere, sor. s pāx)

I. intr. pogoditi (pogajati) se, dogovoriti (dogovarjati) se, roki si poda(ja)ti, pogodbo skleniti (sklepati), poravna(va)ti (se), izgladiti (izglajevati), uravna(va)ti: p. cum illo paululā pecuniā Pl., cum decumano Ci., ne tollat ea area … nisi pactus erit Ci. brez pogodbe; z zahtevnim stavkom: Iust., ut mea sit … paciscor O., per occulta colloquia paciscitur magnā mercede cum Celtiberorum principibus, ut copias inde abducant L., non est meum … votis pacisci, ne Cypriae Tyriaeque merces addant avaro divitias mari H., nunc paciscor, sit (sc. cena) expedita Plin. iun. —

II. trans.

1. izgovoriti si kaj, pogoditi se za kaj: pretium, provinciam O., rem Corn., pacem L., cum aliquo HS LX Auct. b. Alx., Ciliciam sibi pactus erat Ci., Italici … Adherbali suadent, uti seque et oppidum Iugurthae tradat, tantum ab eo vitam paciscatur S.; occ.: puellam L. zaročiti se z deklico.

2. zavez(ov)ati se, obljubiti (obljubljati); z inf.: pactus erat Sicilia decedere L., Leucippo fieri pactus uterque gener O.; occ. v zameno da(ja)ti ali vzeti (jemati), zamenj(ev)ati, nadomestiti (nadomeščati), žrtvovati: vitam pro laude V., letum pro laude V. — Od tod pt. pf. pactus 3 (s pass. pomenom ) dogovorjen, izgovorjen, obljubljen, sklenjen: pacta mercede H., Q., pactum esse diem Ci.; abs. abl. pacto po pogodbi, po dogovoru, „pogodivši se“: L.; occ. zaročen: Turnus, cui Lavinia pacta fuerat L., pacta coniunx V.; subst.
a) pacta -ae, f zaročenka, nevesta: Vell., abducere pactas V.
b) pactus -ī, m zaročenec, ženin: Stat.
c) gl. pactum, ī, n.

pacotille [pakɔtij] féminin, marine prosta prtljaga mornarjev na ladji; familier manjvredno blago, izvržek

de pacotille brez vrednosti, slabe kakovosti, nepristen

padavin|e ženski spol množina Niederschläge množina, (dež) Regenfälle, naliv: Schauerniederschläge, snežne: Schneefälle
brez padavin niederschlagsfrei
z malo padavin niederschlagsarm
z veliko padavin niederschlagsreich
… padavin Niederschlags-
(količina die Niederschlagsmenge, merjenje količine die Niederschlagsmessung, množina die Niederschlagssumme, področje das Niederschlagsgebiet, priprava za merjenje količine padavin der Niederschlagsmesser, višina die Niederschlagshöhe)

pain [pɛ̃] masculin kruh (tudi figuré), štruca; kolač; hlebec (sira), kos (mila); preživljanje; populaire zaušnica, klofuta

au pain et à l'eau ob kruhu in vodi
arbre masculin à pain krušno drevo
pour une bouchée de pain za smešno (nizko) ceno
long comme un jour sans pain zelo dolg, brez konca in kraja
petit pain (au lait) (mlečna) žemlja
pain des anges, céleste (religion) hostija
pain bénit blagoslovljen kruh, figuré zasluženo plačilo
pain de beurre štruca masla
pain azyme opresni kruh (pri Judih)
pain bis mešan, otrobov kruh
pain blanc bel kruh
pain de boulanger pekovski kruh
pain à cacheter prilepka, oblat (za pisma)
pain chapelé hrustav kruh
pain complet kruh iz grobe moke in otrobov
pain d'épice medenjak
pain frais svež kruh
pain de fromage hleb sira
pain grillé pražen, popečen kruh, toast
pain long dolga štruca kruha
pain de ménage, de cuisson domač, kmečki kruh
pain de mie kruh s tanko skorjo
pain mollet, à la reine mlečni kruh
pain de munition vojaški kruh, komis
pain noir črn, ajdov kruh
pain perdu rezine starega kruha, pomočene v jajce in mleko, ocvrte in osladkane
pain rassis, dur star kruh
pain de régime dietičen kruh
pain de rive, riche, de fantaisie z rumenjakom prevlečen fin, bel kruh
pain sec kruh brez dodatka
pain de savon kos mila
pain de seigle ržen kruh
pain de sucre čok sladkorja
pain de trouille oljne tropine
pain viennois bel mlečen kruh
avoir son pain cuit imeti svoj kruh, biti preskrbljen
avoir du pain sur la planche imeti mnogo dela
coller un pain à quelqu'un (populaire) prisoliti komu zaušnico
demander, mendier son pain živeti od miloščine
gagner son pain quotidien služiti si svoj vsakdanji kruh
gagner son pain a la sueur de son front služiti si kruh v potu svojega obraza
manger son pain blanc le premier (figuré) imeti srečen začetek, uživati ugodni sedanji trenutek, kar pa ne bo trajalo
ôter, retirer le pain de la bouche de quelqu'un komu odtrgati kruh od ust
s'ôter le pain de la bouche odtrgavati si (kruh) od ust
faire passer, perdre le goût du pain à quelqu'un spraviti koga na drugi svet
promettre plus de beurre que de pain na moč lagati
se vendre comme des petits pains iti, prodajati se ko tople žemlje

pair, e [pɛr] adjectif (število) sodo; zoologie, botanique páren, podvojen, na pare; masculin, commerce pariteta, enaka vrednost, enakovredna oseba; histoire per (v Anqliji), član visoke zbornice; féminin dvojica, par (de gants rokavic); jarem (volovski), vprega (konj)

au pair za hrano in stanovanje
pair de France član francoske visoke zbornice v dobi 1814-1848
une paire de ciseaux, de lunettes škarje, očala
au pair (commerce) al pari (o vrednostnih papirjih)
hors (de) pair brez primere, brez enakega, brez para
de pair na isti stopnji, enak
succès hors pair uspeh brez primere
Chambre féminin des pairs lordska zbornica (v Angliji), francoska visoka zbornica v dobi 1814 do 1848
c'est un homme sans pair to je človek, ki mu ni enakega
numéro masculin pair sodo število
c'est une autre paire de manches to je nekaj (čisto) drugega
ces deux-là font bien la paire ta dva spadata skupaj, imata iste napake
aller, marcher de paire iti, spadati skupaj; biti par
être de pair à compagnon avec quelqu'un biti enak(ovreden) komu
traiter quelqu'un de pair à compagnon ravnati s kom kot s sebi enakim
travailler au pair delati za hrano in stanovanje, brez plačila
se faire la paire (populaire) oditi, popihati jo

pajčolán veil; veiling

brez pajčolána veilless
nevestin pajčolán bridal (ali wedding) veil

palabra ženski spol beseda, izraz; obljuba, častna beseda; govor, zgovornost; vojska geslo

¡palabra (de honor)! častna beseda!
palabra de matrimonio obljuba zakona
palabra picante zbadljivka
palabra de rey neprelomna beseda
hombre de (su) palabra mož beseda, poštenjak
es la última palabra de la moda to je zadnji krik mode
palabra por palabra dobesedno
bajo palabra (de honor) pod častno besedo
de palabra ustno
en una palabra z eno besedo, kratko in malo, skratka
sin palabra besedolomen, ki sne besedo
¡una palabra! slišite! poslušajte!
¡pase la palabra! zaradi mene!
coger la palabra (a), coger a alg. por su palabra koga za besedo prijeti
cumplir la palabra držati besedo
dar (su) palabra, empeñar la palabra dati (svojo) besedo
sin decir palabra ne da bi besedo zinil
querer decir (ali tener) siempre la última palabra hoteti vedno imeti zadnjo besedo
dejar a uno con la palabra en la boca koga ne poslušati
dirigir la palabra (a) nagovoriti, obrniti se na
no entiendo palabra niti besedice ne razumem
faltar a la palabra ne držati svoje besede
llevar la palabra (glavno) besedo imeti
V. me quita la palabra de la boca besedo ste mi vzeli z jezika
tener palabra imeti besedo
no tener palabra biti besedolomen, ne držati besede
no tener más que una palabra poštenjak biti
tomar la palabra besedo povzeti
tratar mal de palabra surovo nahruliti
usar de la palabra besedo povzeti, govoriti
volver su palabra atrás svojo besedo nazaj vzeti
palabra y piedra suelta no tienen vuelta beseda izrečena ne vrne se nobena
palabras mayores sramotilne besede, psovke
eso quiere decir, en buenas palabras... to se pravi, z drugimi besedami ...
en dos palabras skratka, kratko in malo; brez težave, lahko; v hipu
hombre de dos palabras hinavec!
¡oiga V. dos palabras! slišite Vi!
cuatro palabras, dos palabras nekaj besed, kratek pogovor
ahorrar palabras ne mnogo govoriti, ne govoričiti
beber las palabras, comerse las palabras besede požirati, prehitro govoriti, besede izpuščati (pri pisanju)
estar colgado (pendiente) de las palabras zelo pazljivo poslušati
gastar palabras besede izgubljati, bob v steno metati
no son más que palabras to so le prazne besede
tener palabras, trabarse de palabras spričkati se
traer en palabras s praznimi obljubami za nos vleči
volverle a uno las palabras al cuerpo na laž koga postaviti

palaestra -ae, f (gr. παλαίστρα)

1. borilnica, borišče, telovadnica: Pl., Varr., V., Cat., Mercurium (kip) in privatā palaestrā posuit Ci., palaestrā uti N. v borilnico zahajati, p. nitida, uncta O. (enalaga, ker so si nagi borilci mazali telesa z oljem); metaf. vadišče, šola za govorništvo: Ci. (De orat. 1, 98 ); šalj. o kurbišču (javni hiši): Pl., Tert.

2. meton. borjenje, borba, boriteljska (rokoborska) umetnost (spretnost), rokoborba, telovadba: periculum facere in palaestra Ter., ephebus palaestrae dare operam coepit N., discere palaestram Ci., palaestrae peritus Q.

3. metaf.
a) vaja, veščina, šola, umetnost: adiuvat palaestram = histrionem Ci., Phalereus non tam armis institutus, sed palaestrā Ci. ne po sodni praksi, ampak šolsko izobražen, habuit vires agrestes ille quidem atque horridas sine nitore ac palaestra Ci., nitidum genus verborum, sed palaestrae magis et olei quam huius civilis turbae ac fori Ci., in quo non motus hic habeat palaestram quandam Ci. se ne kaže šolanost, habuit vires agrestes ille quidem atque horridas, sine nitore ac palaestrā Ci. brez izpiljenosti in šolanosti, numerus … quasi quandam palaestram et extrema lineamenta orationi attulit Ci. določen umetniški pečat.
b) umetnost = umetno dejanje, umetni obrat, umetnija, trik: utemur eā palaestrā Ci. ep.

palanca² f
palanche pl. (quattrini) denar, cvenk:
non avere una palanca biti brez ficka

pálec thumb; (nožni) big toe; (mera) inch (krajšava: in.)

odtis, madež od pálca (na knjigi ipd.) thumbmark
brez pálca thumbless
širina pálca a thumb, a thumb's breadth
gristi (si) pálec to bite one's thumb
vijak za stiskanje pálcev zgodovina, mučilno orodje thumbscrew
potipati s pálcem to thumb
imeti pod pálcem (figurativno, biti premožen) to be rich, to be well off, to be a man of means
pálce vrteti (figurativno, dolgočasiti se, lenariti) to twirl (ali to twiddle) one's thumbs (ali one's fingers)