Franja

cavallo m (f -la)

1. zool. konj (Equus caballus), kobila:
cavallo baio rjavec
cavallo bianco belec
cavallo sauro rjavec
cavallo morello vranec
cavallo da sella jezdni konj
cavallo da tiro vprežni konj
cavallo da corsa dirkalni konj
a cavallo di due secoli na prelomu stoletja
medicina da cavallo pren. zelo močno zdravilo
febbre da cavallo pren. huda vročica
spropositi da cavallo pren. hude napake
essere a cavallo pren. biti na konju
cavallo di battaglia paradni konj
andare col cavallo di s. Francesco pren. iti peš

2. tehn.
cavallo, cavallo vapore konjska moč

3.
cavallo di Frisia voj. španski jezdec

4. šport konj:
cavallo con maniglie konj z ročaji

5. šah skakač

6. korak (pri hlačah)
PREGOVORI: a caval donato non si guarda in bocca preg. podarjenemu konju ne glej na zobe
campa cavallo, ché l'erba cresce preg. potrpljenje je božja mast

cave [kav] adjectif votel, vdrt; féminin klet; zaloga vina, vino; kletni lokal; denarni vložek (pri igri)

année féminin cave lunino leto
rat masculin de cave (figuré) tanka sveča, (populaire) davčni uslužbenec (preglednik kleti)
cave-abri féminin klet zaklonišče
cave à bois drvarnica
cave à charbon, à provision, à vin klet za premog, za zalogo, za vino
cave à liqueurs domači, hišni bar (omara z likerji)
aller de la cave au grenier pasti iz ene skrajnosti v drugo
avoir du vin en cave imeti vino v kleti
mettre en cave vkletiti, dati v klet
on ne peut pas être en même temps à la cave et au grenier ne moreš biti na dveh krajih istočasno

cavezza f

1. povodec, uzda:
farsi pagare sulla cavezza pren. biti takoj izplačan
avere la cavezza alla gola pren. biti prisiljen, pod prisilo
prendere qcn. per la cavezza pren. koga prisiliti

2. pren. brzda:
rompere la cavezza pren. razbrzdati se, sprostiti se
togliere a qcn. la cavezza pren. komu sneti brzdo, koga osvoboditi

cavia

A) f

1. zool. morski prašiček (Cavia)

2. pren.
cavia umana preskusni kunec
fare da cavia biti poskusni kunec

B) agg. invar. poskusen, preizkusen

cavity [kǽviti] samostalnik
votlina, luknja

to feel a great cavity biti zelo lačen

cavolo

A) m

1. bot. vrtn. kapus; zelje, cvetača (Brassica oleracea)
cavolo broccolo brstični ohrovt (Brassica oleracea botrytis)
cavolo cappuccio glavnato zelje (Brassica oleracea capitata)
cavolo rapa koleraba (Brassica oleracea gongylodes)
cavolo verzotto, cavolo verza ohrovt (Brassica oleracea sabauda)
andare a ingrassare i cavoli pren. umreti
entrarci come i cavoli a merenda pren. ne biti v nobeni zvezi, ne biti na mestu
salvare capra e cavoli pren. narediti tako, da je volk sit in koza cela
cavoli riscaldati pren. pogreta stvar

2. pren. pog. bedak:
testa di cavolo bedak, osel, neroda

3. pren. pog. nič (okrepitev v nikalnih izrazih):
non fare un cavolo, non valere un cavolo ne delati nič, ne veljati nič
un cavolo! nič! sploh nič!
del cavolo zanič:
un film del cavolo zanič film
ma che cavolo fai? kaj za vraga delaš?

4. pren. vulg.
fare, farsi i cavoli propri brigati se zase

B) inter. hudirja! presneto!

caza ženski spol lov; (lovski) plen; divjačina; lovišče; gonja, zasledovanje; beg

caza mayor (menor) lov na veliko (malo) divjad
caza de montería lov na visoko divjad
aves de caza lovske ptice
caza (muerta) lovsko tihožitje (slika)
avión de caza lovsko letalo
perro de caza lovski pes
andar a caza iti na lov; potegovati se za, stremeti
dar caza (a) goniti, poditi, zasledovati
dar caza a un empleo biti na lovu za službo
espantar la caza zaradi prevelike naglice svoj cilj zgrešiti
estar de caza biti na lovu
ir (salir) de caza na lov iti
levantar (alborotar) la caza zajca spoditi (splašiti)
se le vino a las manos la caza sreča mu je padla v naročje

cebar krmiti, pitati, hraniti; vabo nastaviti; netiti (ogenj, strast); prižgati

según cebas, así pescas kot si postelješ, tako ležiš
cebarse en la matanza naslajati se v ubijanju, biti krvoločen

cece m

1. bot. čičerika, cizara (Cicer arietinum):
ceci lessati kulin. kuhana čičerika
avere il cece nell'orecchio pren. biti gluh
non saper tenere un cece in bocca pren. ne znati držati jezika, zadržati skrivnosti

2. pren. navihanec; gizdalin, babjak

3. pren. bradavica

cecina ženski spol prekajeno ali posušeno meso

echar en cecina nasoliti in prekaditi
estar como una cecina biti suh ko trska

céder [sede] verbe transitif odstopiti, prepustiti commerce prenesti, cedirati; prodati (hišo); verbe intransitif popustiti, odnehati, umakniti se, podleči

céder ses droits odstopiti svoje pravice
ne le céder en rien à quelqu'un v ničemer ne zaostajati za kom
céder le pas, le haut du pavé (figuré) dati komu prednost
céder le passage à quelqu'un pustiti se prehiteti
céder le terrain à quelqu'un biti manj vreden, slabši od koga, inferioren komu
céder à la force umakniti se, popustiti sili

cegar [-ie-, g/gu] (o)slepiti; oslepeti; zazidati, zabiti (vrata, okno); zapreti (pot); zasuti (vodnjak), zamašiti

cegarse por una mujer biti slepo zaljubljen v neko žensko

cél (-a -o)

A) adj.

1. intero; integro; intatto; pieno:
celi in razrezani hlebci pagnotte intere e tagliate
zaloge so še cele le scorte sono ancora intatte
sod je cel la botte è piena
pri bombardiranju ni ostala niti ena hiša cela il bombardamento non ha lasciato intatta una sola casa
iz tepeža sem prišel cel dalla rissa sono uscito incolume

2. tutto:
prebral je celo knjigo ha letto tutto il libro
celo življenje je pridno delal ha faticato tutta la vita
novica se je razširila po celi deželi la notizia si diffuse in tutto il paese

3. (poudarja pomen samostalnika):
dobil je cel kup pisem ha ricevuto moltissime lettere, un mucchio di lettere
za celo glavo je višji od tebe è più alto di te di tutta la testa

4. (omejuje pomen samostalnika):
kmalu bo cela gospodična fra poco sarà una vera signorina
pripravili so za nas celo gostijo ci prepararono un bel banchetto, un autentico banchetto

5. (poudarja majhno količino):
prišlo je celih pet ljudi sono venuti quattro gatti
na razpolago imaš celi dve minuti hai due minuti a disposizione
biti cel človek essere un uomo integro, un galantuomo
to delo zahteva celega človeka è un lavoro che impegna l'uomo tutto intero
pog. pren. tam je cel hudič c'è uno scompiglio del diavolo
pren. sin je cel oče (il figlio) è suo padre nato e sputato
tega ne dam za cel svet non lo do per tutto l'oro del mondo
propasti na celi črti fallire su tutta la linea
pog. pren. odnesti celo glavo, kožo uscirne incolumi
pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela fare in modo di salvare capra e cavoli, di avere la botte piena e la moglie ubriaca
bot. cel list foglia intera
mat. celo število numero intero
muz. cel ton tono intero
tisk. knjiga je vezana v celo platno, v celo usnje il libro è rilegato in tela, in pelle

B) céli (-a -o) m, f, n
to si pa izmislil na celem, s celega questa l'hai inventata di sana pianta
obleka je iz celega il vestito è a un pezzo
mat. ena cela, pet stotink un intero e cinque centesimi

celemín moški spol mernik, žitna mera (4,625 l)

contar las onzas por celemines biti zelo bogat

celo moški spol vnema, gorečnost, prizadevnost

estar en celo goniti se (žival)
celos pl ljubosumnost; nevoščljivost; sum
drama de celos drama ljubosumnosti
dar (ali infundir) celos zbuditi v kom ljubosumnost
tener celos (de) biti ljubosumen (na)
por celos iz ljubosumnosti

cen|a² [é] ženski spol (-e …) (vrednost, pomen) der Wert
brez cene wertlos
biti na ceni geschätzt sein
lastna hvala cena mala Eigenlob stinkt

céna precio m

kupna, prodajna cena precio de compra, de venta
po ceni od al precio de
za vsako ceno a cualquier precio, fig a toda costa, cueste lo que cueste
za nobeno ceno a ningún precio; fig por nada, de ningún modo
najnižja (zadnja) cena mínimo precio posible
zadnja cena último precio
dogovorjena, sedanja, sprejemljiva, stalna cena precio convenido, actual, aceptable, fijo
zmerna, znižana, ugodna, pretirana cena precio módico ali razonable, reducido, ventajoso, excesivo ali exorbitante
enotna, nedosegljiva, predpisana, prosta, stabilna, nedostopna cena precio único ali unificado, inasequible, prescrito, libre, estable, prohibitivo
pavšalna, smešna ali slepa cena precio en junto (ali a destajo), irrisorio
cena na drobno precio al pormenor
za majhno ceno (poceni) a bajo precio
po najnižji ceni al precio ínfimo
za polovično ceno a mitad de precio
blokiranje, formiranje, gibanje cen blocaje m, formación f, movimiento m de los precios
dogovor o cenah acuerdo m sobre los precios
fluktuacija, nihanje, reguliranje cen fluctuación f, oscilación f, regulación f de precios
navijanje, zvišanje (dvig), znižanje, kontrola cen aumento m arbitrario, aumento m (alza f ali subida f), reducción f, control m de precios
stabiliziranje, stabilnost cen estabilización f, estabilidad f de precios
ustavitev, zamrznjenje cen inmovilización f, congelación f de precios
nenaden padec cen baja f (ali caída f) brusca de precios
indeks, lestvica, razpon, raven cen índice m, escala f, margen m, nivel m de precios
biti vreden svoje cene valer lo que cuesta
dogovoriti se za ceno convenir un precio
določiti ceno fijar un precio
imeti visoko ceno tener alto precio
označiti cene marcar los precios
cene padajo, rastejo los precios bajan, suben
prodati pod ceno vender perdiendo, malvender
popustiti v ceni rebajar el precio
vprašati po ceni, za ceno preguntar el precio
zahtevati (neko) ceno pedir un precio
znižati, zvišati cene reducir (ali bajar), aumentar los precios
cene se še kar naprej dvigajo los precios siguen subiendo

cencerro moški spol kravji zvonec, kraguljček

loco como un cencerro čisto neumen
llevar el cencerro biti vodnik (vodja)
a cencerros tapados skrivaj, kradoma

cenén barato; económico; a poco precio, a buen precio

biti cenen ser (ali costar) barato
smešno cenen fam (a precio) tirado

censo moški spol ljudsko štetje; ocenitev premoženja; hišna najemnina; davek

censo electoral volilni imenik
ser un censo (perpetuo) biti večen vir izdatkov