-
χαῦνος 3 in 2 [Et. iz χάϝ-νος, gl. χάος] 1. zevajoč, ohlapen; slab, oslabel. 2. napihnjen, nadut, ničemuren, zanikaren, ohol, prevzeten, nespameten.
-
χειμά-ρροος 2, skrč. χειμάρρους, ep. χείμαρρος, ὁ deroč, narastel, kipeč; subst. ὁ hudournik, gorski potok.
-
χειμερινός 3 χειμέριος 3 in 2 pozimi, zimski, viharen, deževen, mrzel, ὥς τις ἀκτὰ κυματοπλὴξ χειμερία kot obal, od valov pozimi bičana; pren. oster, hud, silen λύπη.
-
χειρ-αγωγός 2 ki vodi za roko, vodnik NT.
-
χειρῑδωτός 2 ion. z (dolgimi) rokavi κιθών.
-
χείριος 2 (χείρ) poet. ki je v rokah, v oblasti koga, χειρίαν ἐφίημί τινι dajem komu v oblast.
-
χειρο-δάικτος 2 (δαΐζω) poet. z roko razsekan, razkosan.
-
χειρό-δεικτος 2 (δείκνυμι) poet. z roko (s prstom) pokazan, očiten, očividen.
-
χειρο-ήθης 2 (ἦθος) na roko navajen, domač, krotek; ubogljiv, poslušen, vodljiv, miren, θεός bog, ki se da z rokami prijemati in voditi.
-
χειροκρατικός 2 kdor izvršuje pravico močnejšega; τρόπος pravica močnejšega.
-
χειρο-πληθής 2 (πλήθω) ki napolnjuje roko, pest velik λίθος.
-
χειροποίητος 2 z roko narejen, ὁδός umetno narejen.
-
χείρων 2 adv. χεῖρον; ep. χειρότερος 3, sup. χείριστος 3, ep. poleg tega χερείων 2, χερειότερος 3 (od χέρης, od katerega se nahajajo χέρηι, -ηα, -ηες) comp. h κακός (= deterior) manjši, slabši, nižji, neznatnejši, hudobnejši, τινός od koga, τινί za koga, χεῖρόν τινί ἐστι slabejše je za koga, škodi mu, οὔ τι χέρειον, z inf. boljše je, koristnejše je.
-
χερειότερος 3, χερείων 2 gl. χείρων.
-
χερό-πληκτος 2 (πλήσσω) poet. z roko udarjen ali zadan δοῦπος.
-
χερσονησο-ειδής 2 (εἶδος) ion. polotoku podoben.
-
χέρσος 2 ep. ion. poet. [Et. kor. g'hers-, odreveneti, sršiti se; χέρσος = pust, neploden; lat. horreo (iz horseo), hir-sutus] 1. odrevenel, trd, suh, pust, prazen. 2. a) neobdelan, nerodoviten; b) neomožen, brez otrok, osamljen. 3. suhozemeljski, celinski; subst. ἡ χέρσος brežina, celina, suho, kopnina.
-
χθόνιος 3 in 2 (χθών) 1. ki pripada zemlji, v (na) zemlji rojen, rojak, domač(in) πάγος, deželan (= αὐτόχθων); Ἐρεχθεῖδαι; iz zemlje rojen Ἐχίων. 2. podzemeljski ἑστία (o očetovem grobu), μαντεῖον, ἠχώ ki prihaja iz podzemlja, Ζεὺς χθόνιος Pluton, vladar podzemlja, Ἑρμῆς ki spremlja duše v podzemlje, θεαὶ χθόνιαι Demeter in Perzefona, pri Sof. = Erinije; φάμα ki prodira do podzemlja, χάρις χθονία hvaležnost, katero so si χθόνιοι θεοί zaslužili, ker so milostno sprejeli Ojdipa.
-
χθονο-στιβής 2 (στείβω) poet. ki hodi po zemlji, zemeljski, na zemlji.
-
χῑλι-ετής 2 tisočleten.