Franja

bow¹ [bou] samostalnik
lok
glasba godalni lok, godalo; mavrica; pentlja, obroček; roč, držaj
množina okvir za naočnike
vulgarno trebuh, vamp

bow and arrow period obdobje uporabe loka in puščice
to draw (ali pull, shoot with) the long bow pretiravati, širokoustiti se
to draw a bow at a venture streljati ali kaj reči na slepo srečo, tja v tri dni
to have two strings to one's bow imeti dve železi v ognju
wide on the bow hand daleč od cilja
bow instrument godalo
bows on z glavo naprej
bows under premagan, ki težko napreduje
sleng bow window velik trebuh, vamp
to tie a bow zavezati pentljo

božič samostalnik
1. (praznik) ▸ karácsonyJaslice so med najbolj priljubljenimi značilnostmi božiča. ▸ A betlehemezés a karácsony egyik legkedveltebb része.
Povezane iztočnice: blagoslovljen božič, pravoslavni božič

2. (prazično obdobje) ▸ karácsony
Ali naj programerji delajo čez božič, da bomo poročila lahko oddali januarja? ▸ A programozók dolgozzanak karácsonykor, hogy januárban be tudjuk nyújtani a jelentéseket?
Povedala sem mu, da grem za božič v Izrael. ▸ Elmondtam neki, hogy karácsonyra Izraelbe megyek.

božíčen Christmas

božíčni čas Christmas-tide, Christmas season, Yuletide, Yule
božíčni čas nakupovanj Christmas shopping season
božíčne čestitke Christmas greeting(s), greetings (ali compliments) of the season
božíčni dan Christmas Day, Feast of the Nativity
božíčno darilo Christmas present (ZDA gift), (za poštarja, smetarja ipd.) Christmas box
božíčna dopisnica Christmas card
božíčno drevo Christmas tree; tannenbaum; aeronavtika žargon airfield lights pl
božíčna gratifikacija Christmas gratuity
božíčna obdaritev distribution (ali pogovorno handing round) of Christmas presents
božíčna pesem (Christmas) carol
božíčni praznik Christmas Day, Christmas, Christmastide
božíčni sejem Christmas fair
božíčna sveča Christmas candle
božíčni večer Christmas Eve
predbožičen preChristmas

božíčen de Navidad; navideño

božični dan (praznik) día m (fiesta f) de Navidad
božični čas tiempo m (ali época f ali las fiestas) de Navidad
božično darilo regalo m (ali agoinaldo m) de Navidad
božično drevo, praznovanje árbol m de Navidad, celebración f de la Navidad
božične jaslice pesebre m
božična nagrada, božična pesem gratíficación f cántico m (ali villancico m) de Navidad
božično obdarovanje distribución f de los regalos de Navidad (na božični večer en la Nochebuena)
božični običaj costumbre f navideña
božični večer Nochebuena f
božična večerja (pojedina) cena f de (la) Navidad

božjásten; božjástnik epileptic

božjásten; božjástnik napad epileptic fit (ali seizure)

bóžji God's; of (from, like, belonging to) God; divine; godly; godlike

bóžji blagoslov God's blessing
bóžji dar God's gift, gift of God
bóžja hiša church, chapel
bóžje češčenje worship of God
bóžji grob the Holy Sepulchre, (po cerkvah) Holy Week commemorative altar
bóžja pot pilgrimage
bóžja sodba zgodovina ordeal
bóžja milost divine grace
po milosti bóžji by the grace of God
človek bóžji! man alive!
mati bóžja religija Mother of God, Blessed Virgin
služba bóžja divine service (ali worship); public worship, devotion
strah bóžji fear of God
šiba bóžja (figurativno, Atila) Attila, the Scourge of God
biti pri službi bóžji to attend divine service

bôžji de Dieu, divin

božja pot pélerinage moški spol
iti na božjo pot aller (ali se rendre) en pélerinage
ves božji dan toute la sainte journée
služba božja service moški spol (ali office moški spol) divin

bôžji de Dios; divino

ves božji dan todo el santo día
z božjo pomačjo con la ayuda de Dios
po božji milosti por la gracia de Dios
v božjem imenu en nombre de Dios
za božjo vojo! ¡por (amor de) Dios!
božja beseda el Verbo divino
božji dar don m dívino
božje čaščenje culto m divino
hiša božja iglesia f; templo m
božja njiva (pokopališče) cementerio m
služba božja culto m (ali oficio m) divino
šiba božja azote m de Dios
to je v božjih rokah Dios dírá

brabēum -ēī ali brabīum (bravīum) -iī, n (gr. βραβεῖον) bojna nagrada, stava (v pravem pomenu in pren.): Eccl.

brāca, slabše bracca, -ae, f, nav. v pl. brācae -ārum, f (germ. ali kelt.) hlače z dolgimi ohlapnimi hlačnicami, kakršne so nosila severna, zahodna in vzhodna ljudstva, pozneje pa tudi Rimljani: Luc., Carmen ap. Suet., Iuv., Lamp., Cod. Th., laxae O., Lucan., virgatae Pr., pictae, Sarmaticae Val. Fl.; pesn. v sg.: Persica braca O.

brāchium, bolje bracchium, -iī, n (iz gr. βραχίων)

1. podlaket, roka (od komolca do prstov): Lucr., Cels., Cu., subiecta lacertis bracchia sunt O., nudae brachia ac lacertos T.

2. sinekdoha cela roka (od rame do prstov), rame -na/-éna: Varr., Cu., T. idr., diu iactato brachio scutum manu emittere C., bracchium frangere Ci., Cels., illi inter sese magnā vi bracchia tollunt V., collo dare bracchia circum V. ali circumdare (implicare, inicere) bracchia collo O. ali brachia cervici dare H. obje(ma)ti; o gibanju rok po taktu pri plesu: bracchiaque in numerum iactare et cetera membra Lucr., numeris bracchia mota suis, numerosa bracchia ducere O., molli deducere brachia gestu Pr. ali motu Stat.; pren.: illud levi bracchio agere Ci. ep. ne ukvarjati se kaj dosti s tem, molli bracchio obiurgare aliquem Ci. ep. rahlo dregniti koga (da bi ga posvaril), praebere sceleri bracchia O. pomagati pri..., bracchia longo margine terrarum porrexerat Amphitrite O. je bila oklenila, derigere bracchia contra torrentem Iuv. proti toku plavati = upirati se višji oblasti.

3. pren. (o ročastih stvareh)
a) živalske klešče, ščipalke: Plin.; tudi o ozvezdjih Raku in Škorpijonu: cancri bracchia ali bracchia cancri O., (gradieris per) ora leonis saevaque circuitu curvantem bracchia longo scorpion atque aliter curvantem bracchia cancrum O., locus, in geminos ubi bracchia concavat arcūs scorpios O., ipse tibi iam bracchia contraxit ardens scorpios V.
b) α) slonje stegno ali bedro: elephanto... pugno praefregisti bracchium Pl.; pren.: duo terrae eius velut brachia excurrunt Cu. β) levja golen: leoni in feminum et bracchiorum ossibus paucis exigua admodum (medulla est) Plin.
c) v pl. veje, vejice, vejevje: Cat., Plin., Val. Fl., ramos (vejevje) annosaque bracchia (veje) pandit ulmus V., spatiantia passim bracchia compescit O.; poseb. odrastki, mladike (na trti): Col., hoc vitem... sub brachia unguito Ca., tum bracchia tonde V.
č) gorski grebeni: Cu., ubi brachia emittit... Sarpedon Plin.
d) morski rokavi: O.
e) pri oblegovalnih delih in braniščih zidano krilo, pobočni nasip, vezna črta: Auct. b. Afr., Auct. b. Alx., Auct. b. Hisp., Pr., Lucan. idr., muro bracchium iniungere C., L., bracchio obiecto flumine eos excludit L.; poseb. pri pristaniščih pobočni morski nasip: bracchiis duobus Piraeum Athenis iungit L.
f) konca, okrajka loka: bracchia (arcūs) ducens V.
g) jadrnice: Stat., iubet... intendi bracchia velis V.
h) pri balistah in katapultih ročice, kraki: Vitr.; kraka pri šestilu: ex uno duo ferrea bracchia modo vinxit O.

Brachmānae -ārum, m: Plin., Tert. ali Brachmānī -ōrum, m: Ap. (z gen. Brachmanûm), Amm. (Βραχμᾶνες) brahmani, svečeniška in učenjaška kasta pri Hindujcih. Pri Plin. so Brahmani (tudi Brachmanae ali Bragmanae) indijska ljudstva, ki so verovala v Brahmo (Brahma).

brain¹ [brein] samostalnik
možgani
figurativno pamet, razum, glava

to beat (ali cudgel, busy, puzzle, rack) one's brains beliti si glavo
to blow out s.o.'s brains ustreliti koga v glavo
to crack one's brains zgubiti glavo, ponoreti
brain drain beg možganov
to dash s.o.'s brain out razbiti komu lobanjo
to have s.th. on the brain pretirano se zanimati za kaj, noreti za čim
to pick (ali suck) s.o.'s brains izvabiti podatke od koga
his brain is a bit touched ni čisto pri pameti, je nekoliko prismuknjen
to turn s.o.'s brains zbegati koga
brain trust skupina strokovnjakov s skupno nalogo; skupina strokovnjakov, ki odgovarja prek radia

brake³ [breik] samostalnik
zavora, cokla; vrsta kočije; vagon z zavoro; oddelek za spremljevalca

figurativno to put on (ali apply) the brake zadrževati, zavirati
band brake tračna, oklepna zavora

bralec samostalnik
1. pogosto v množini (kdor bere publikacijo) ▸ olvasóBrez dobrih ilustracij otroška knjiga ali revija ne more računati na bralce. ▸ Jó illusztrációk nélkül egy gyermekkönyv vagy folyóirat nem számíthat az olvasókra.
Bralci in obiskovalci našega spletnega portala si lahko ogledate predstavitev kandidatov za občinske svetnike. ▸ Az internetes portálunk olvasói és látogatói megtekinthetik a községi tanácstagjelöltek bemutatkozását.
Sem redni bralec vašega športnega dnevnika. ▸ A sportnapilapjuk rendszeres olvasója vagyok.

2. (kdor bere; kdor rad bere) ▸ olvasóŠvedi namreč sodijo med najbolj strastne bralce časopisov na svetu. ▸ A svédek ugyanis a világ legszenvedélyesebb újságolvasói közé tartoznak.Pestro in zanimivo napisan tekst bo ob slikah pritegnil tudi tiste, ki niso navdušeni bralci. ▸ A változatos és érdekes szöveg a képek mellett azoknak is tetszeni fog, akik nem lelkes olvasók.
3. (kdor bere drugim) ▸ felolvasó, olvasó
Sicer pa Jure sprejema le tiste povezovalske vloge, v katerih se lahko predstavi kot igralec, in ne zgolj bralec besedila. ▸ Jure egyébként csak olyan feladatokat vállal, amelyekben nem csupán a szöveg felolvasójaként, hanem színészként jelenhet meg.
"Ne govorite glasno, ne kadite in ne smetite," jim v oddaji zapoveduje bralec spremnega besedila. ▸ „Ne beszéljenek hangosan, ne dohányozzanak és ne szemeteljenek” – rendelkezett a kísérőszöveg felolvasója a műsorban.

bran [brɑ̃] masculin mekine; populaire drek, kakec

bran de scie žaganje
bran d'agace, bran de pie smola na skorji, lubju češplje ali češnje

brán défense ženski spol , résistance ženski spol

postaviti se v bran se défendre, se mettre en défense (ali sur la défensive), résister

brand¹ [brǽnd] samostalnik
ogorek; vžgano znamenje; žig, zaščitna znamka; vrsta blaga
poetično meč
poetično bakla; stigma, sramota
botanika (žitna) snet

to snatch a brand from the burning rešiti koga ali kaj
of the best brand najboljše vrste
a brand from the fire (ali burning) človek, ki je ušel grozeči nevarnosti; figurativno spreobrnjenec, -nka

braníti défendre, protéger; soutenir (une thèse); empêcher quelqu'un de faire quelque chose, défendre quelque chose à quelqu'un

braniti se se défendre, résister, se débattre; être récalcitrant, refuser de faire quelque chose, se refuser à faire quelque chose; prendre quelqu'un sous sa protection (ali sous sa sauvegarde); prendre la défense de quelqu'un
braniti svojo kožo défendre sa peau, vendre cher sa peau
nihče vam ne brani libre à vous de (+ inf.), vous serez toujours libre de…

bránje lecture ženski spol

z branjem pridobiti apprendre par la lecture
neurejeno branje lecture à tort et à travers
branje korektur correction ženski spol des épreuves (ali des placards)