Franja

Zadetki iskanja

  • težàk -žka, -o (teža) heavy; (masa) ponderous, weighty; (breme) weighty; figurativno leaden; (naloga) toilsome; (naporen) hard, difficult, arduous, trying, exhausting; (kazen) severe; (napaka) grave; (vino) heady

    težki časi hard times pl
    težko breme heavy burden
    težko delo hard work
    težki delavec manual labourer, heavy worker (ali labourer)
    težka atletika heavy athletics pl
    težka artilerija heavy artillery, heavy guns pl
    težka hoja heavy tread
    težka izbira hard choice
    težka jed indigestible food
    težàk, -žka, -o vojaški invalid severely disabled ex-serviceman
    težàk, -žka, -o boj hard struggle
    težàk, -žka, -o bombnik heavy bomber
    težka industrija heavy industry
    težka kovina heavy metal
    težke izgube heavy losses pl
    težka naloga hard task
    težka napaka gross mistake, blunder
    težka križarka heavy cruiser
    težka svila heavy silk
    težàk, -žka, -o udarec hard blow
    težki nemiri serious rioting
    težka nesreča serious accident
    težka skrb grievous worries, arhaično care
    težka oborožitev heavy armament
    težàk, -žka, -o porod difficult birth
    10 funtov težka ščuka a ten-pound pike
    s težkim srcem with a heavy heart
    težka voda kemija heavy water
    težko je zame (figurativno) it's hard on me
    glava mi je težka my head feels heavy
    on je težàk, -žka, -o (= tehta) 120 funtov he scales 120 pounds
    ona je težka, težko je z njo (figurativno) she is hard to get on with
  • težáva difficulty; hardship; trial; trouble; quandary; embarrassment; crisis; figurativno snag

    v težávi (stiski) in trouble
    denarne težáve embarrassments pl
    biti v denarnih težávah to be in financial difficulties
    delati težáve to raise difficulties, to make trouble
    on skuša delati težáve he tries to make trouble
    žal mi je, da vam delam take težáve (sitnosti) (I am) sorry to give you such trouble
    imeti težáve s policijo to be in trouble with the police
    sam (si) iskati težáve to ask (ali to go looking) for trouble
    težáva je v tem, da... the trouble (ali the snag) is that...
    naleteti na težávo to come up against a difficulty
    na nepričakovano težávo to come up against a snag
    nastopila je neka težáva a difficulty arose
    izogniti se težávi to avoid (ali to evade) difficulty
    biti v (hudih) težávah (figurativno) to be in deep water
    premostiti težáve to get over (ali to overcome) the difficulties
    premagati, prebroditi težávo to surmount a difficulty
    povzročiti komu velike težáve to put someone to much trouble
    prihraniti komu težáve to spare someone trouble
    priti iz težáv to escape from difficulties, (figurativno) to be out of the wood
    smelo se spoprijeti s težávami (figurativno) to take the bull by the horns
    zabresti v težáve to get into trouble
    trpeti zaradi prebavnih težáv to suffer from digestive troubles
  • težíti to weigh heavily on, to be heavy; to press down, to press hard

    težíti k čemu to tend to (ali towards), to veer (ali to trend) towards; to aim at
    težíti za čim to long for something, to crave for something, to strive for something, after something
    to breme mi teži ramena this burden weighs heavily on my shoulders
    ta odgovornost me začenja težíti this responsibility is beginning to get me down (ali to be too much for me)
    ta dolg me teží this debt weighs heavily on me
    to mu teži srcé that rankles in his mind
    njegov zločin mu teži vest his crime weighs heavily (ali lies heavy) on his conscience
    teži jo skrb za bodočnost worry about her future is getting her down
    vsi naši napori težijo k istemu cilju all our efforts are directed to the same goal
    on teží za bogastvom he craves wealth
  • težko [ó] schwer, (s težavo) mühsam; (z veliko truda) schwierig; schwer- (hlapen/hlapljiv schwerflüchtig, otovorjen/natovorjen [schwerbeladen] schwer beladen, prebavljiv [schwerverträglich] schwer verträglich, [schwerverdaulich] schwer verdaulich, ranjen [schwerverwundet] schwer verwundet, [schwerverletzt] schwer verletzt, razumljiv [schwerverständlich] schwer verständlich, topen [schwerlöslich] schwer löslich, vzgojljiv [schwererziehbar] schwer erziehbar)
    biti težko komu ein schweres Herz haben (težko mi je ich habe …) kaj storiti: (jemandem) schwer fallen
    težko hoditi hatschen
    iti težko z jezika schwer von der Zunge gehen
    ki ga je težko hipnotizirati schwer hypnotisierbar sein
    ki ga je težko kaj naučiti ungelehrig sein
    ki ga je težko oblikovati material: spröde
    ki gre težko v denar schwerverkäuflich
    ki se težko uči lernschwach
    ki se težko vname schwer entflammbar
    težko bi bil boljši/večji … ist kaum zu überbieten
    težko dihati schwer atmen
    težko izgovorljiva beseda ein Zungenbrecher
  • težkó prislov heavily; badly; with difficulty; (komaj) hardly, scarcely

    težkó delati to work hard, to toil, to toil and moil
    težkó verjeti to be sceptical
    on se težkó uči he is a backward student
    težkó dostopen hard of access
    težkó izpolnljiv difficult to carry out
    težkó razumljiv difficult to understand
    težkó verjeten hard to believe
    težkó ranjen badly (ali severely) wounded
    težkó dojemati, razume(va)ti to be slow on the uptake
    težkó bolan dangerously ill
    težkó oborožen heavily armed
    težkó je zame I'm finding things hard
    z njo je težkó (figurativno) she is hard to get on with
    težkó mi je (reči) I find it hard (to say)
    njemu je težkó ugoditi he is hard to please
    težkó mi je pri duši it grieves me
    težkó, da bo prišel he will hardly come, it's unlikely he'll come
    težkó, da jo boš še kdaj videl you're unlikely to see her again
  • težkó adv.

    1. con difficoltà:
    kdor težko dela, mora tudi imeti močno hrano chi fa lavori pesanti deve avere una dieta sostanziosa
    težko se odločiti decidersi con difficoltà
    težko taljive kovine metalli di difficile fusibilità
    bolnik težko diha, govori il malato ha difficoltà di respiro, respira, parla con difficoltà

    2. difficilmente, difficile da:
    težko popravljiva škoda danni difficilmente riparabili
    težko prebavljiva hrana cibi difficili da digerire, indigesti

    3. (v povedni rabi) difficile, duro:
    težko je govoriti o tej stvari è difficile parlare della cosa
    po vojni je bilo nekaj časa težko per un po' di tempo dopo la guerra è stata dura

    4. (v povedni rabi v zvezi z 'za'):
    biti komu težko dispiacere per qcn., mancare
    težko mi je zanjo, ker je dobro dekle mi dispiace per lei che è una brava ragazza
    težko mi je za brati i fratelli mi mancano

    5. pren. (zelo, hudo) molto; gravemente, forte:
    težko bolan gravemente ammalato
    težko udariti colpire forte
    težko določljiv imprecisato
    težko dostopen impervio
    pren. težko garati fare il bufalo
    težko izgovorljiv impronunciabile
    težko razumljiv astruso, buio
    težko rešljiv problematico
  • thank1 [ɵæŋk] samostalnik
    (samo množina) zahvala, hvala, zahvaljevanje

    thanks! hvala!
    many thanks, thanks very much! hvala lepa!
    thanks to (your intervention) zahvaljujoč se (zaradi) vašemu posredovanju
    in thanks for v zahvalo za
    cordial thanks prisrčna zahvala
    letter of thanks zahvalno pismo
    thanks be to God hvala (bodi) bogu
    no thanks to him brez njegove pomoči
    to give thanks to zahvaliti se
    to return thanks zahvaliti se
    please accept my thanks sprejmite, prosim, mojo zahvalo
    small thanks to you, I succeeded brez tvoje pomoči mi je uspelo
    small thanks I got for it! slabo zahvalo sem dobil za to!
  • that1 [ðæt, ðóuz]

    1. zaimek (množina those)
    (kazalni) ta, to; oni, -a, -o

    and that in to, in sicer
    at that vrh tega, poleg tega, pogovorno pri tem
    and all that in vse to (táko)
    for all that pri vsem tem, kljub vsemu temu
    like that takó
    this, that, and the other to in ono, vse vrste
    with that s tem
    that which... to (ono), kar...
    that house over there ona hiša tam preko
    to that degree that do tolikšne mere, da...
    that's all to je vse
    that's it! tako je prav! tako je treba!
    that's so takó je
    that's right! takó je! točno! res je!; vulgarno da
    and that's that! pogovorno in s tem je stvar opravljena! in stvar je končana! in zdaj dovolj tega!
    that may be to je možno
    that's what it is saj to je ravno; stvar je v tem; tako je to; za tem grmom tiči zajec
    (is) that so? ali res? je (to) res tako?
    that's the way! tako je prav!
    that is why zato
    that is because to je zato, ker
    that is (to say) to se pravi
    those are they to so oni
    those are his children to (ono) so njegovi otroci
    that was the children to so bili (so naredili) otroci
    that's a dear! to je lepo od tebe!
    what of that? (pa) kaj za to?
    what's that noise? kakšen hrup je to?
    that's what he told me tako mi je on povedal
    let it go at that pogovorno pustimo to, kot je
    why do you run like that? zakaj tako tečeš?
    this cake is better than that (one) ta kolač je boljši kot oni
    I went to this and that doctor šel sem k več zdravnikom

    2. prislov
    pogovorno takó (zelo)

    that much toliko
    that far tako daleč
    that angry (small, tired) tako jezen (majhen, utrujen)
  • that3 [ðæt] veznik
    da; da bi; (zato) ker; ko

    in order that, to the end that da bi
    so that tako, da
    now that sedaj, ko
    I am sorry that you can't come žal mi je, da ne morete priti
    we eat that we may live jémo, da bi mogli živeti
    he lives that he may eat on živi, da bi mogel jesti
    I was so tired that I fell asleep bil sem tako utrujen, da sem zaspal
    now that we know the reason sedaj, ko vemo za razlog
    it is 3 years that she went away tri leta je, da (odkar) je odšla
    at the time that I was born v času, ko sem se rodil
    it is rather that prej (je), ker
    not that it mightn't be better ne, ker ne bi moglo biti bolje
  • theōrēma -atis, n (gr. ϑεώρημα) učni stavek, izrek, dogma, teorém, starejše pouček: Gell. (z dat. ali abl. pl. -atis), M.; pisano v gr.: percepta appello, quae dicuntur Graece ϑεωρήματα Ci., accipe a me, mi Attice, καϑολικὸν ϑεώρημα earum rerum Ci.
  • Theotīmus -ī, m (Θεότιμος) Teotím, grško lastno ime: Pl., aufugit mi animus; credo, ut solet, ad Theotimum devenit. Sic est: perfugium illud habet Q. Lutatius Catulus ap. Gell.
  • there [ðɛ́ə]

    1. prislov
    tam, tamkaj; tu, tukaj
    figurativno takoj, précej; tja; v tem (pogledu)

    there and back tja in nazaj
    there and then takoj, précej, na mestu
    down there tam doli
    here and there tu in tam
    here, there and everywhere vsepovsod
    in there tam notri
    neither here nor there ne tu ne tam, figurativno nepomemben
    out there tam zunaj
    over there tam preko
    from there od tam, od tod
    up there tam gori
    there it is! v tem je težava! to je tisto! tako je s stvarjo!
    there is the rub tu je (tiči) težava
    there you are! (vidiš) kaj sem ti rekel! zdaj pa imaš!
    I have been there before sleng to že vse vem
    to have been there sleng dobro se spoznati
    all there pogovorno pameten, preudaren, priseben
    he is not all there on ni čisto pri pravi (pameti)
    there I agree with you v tem (pogledu) se strinjam z vami
    we had him there v tem smo ga prelisičili
    to get there sleng doseči kaj, uspeti
    put it there! postavi (daj) to tja!; figurativno udari(te) v roko! (v znak sporazuma)

    2.
    (oslabljeno) tam, tu (se ne prevaja: pred neprehodnimi glagoli često brezosebno)

    there is je, se nahaja
    there are so, se nahajajo
    there was a king bil je (nekoč) kralj
    there is no saying ne da se reči
    there arises the question... nastaja vprašanje...
    there comes a time when... pride čas, ko...
    will there be any lecture? ali bo (kako) predavanje?
    what is there to do? kaj naj storimo?
    never was there such a man nikoli ni bilo takega človeka
    there's a man at the door nekdo je pri vratih
    there were many cases of influenza bilo je mnogo primerov gripe

    3. medmet
    glej! no! na!; pomiri se!

    there! no, no, pomiri se! bodi no dober (priden, spodoben)!
    don't cry! no, no, ne jokaj!
    there now! glej ga no
    so there! zdaj pa imal! zdaj pa je dovolj!
    well there čuj!
    there, didn't I tell you? na, ali vam nisem rekel?
    there, it is done! na, pa je narejeno!
    there's a good girl! bodi dobra, pridna deklica (in podaj mi knjigo)!; dobra deklica si, tako je prav (ker si mi podala knjigo)!
  • think* [ɵiŋk]

    1. prehodni glagol
    misliti (kaj); premišljati; izmisliti; predstavljati si, zamisliti si (kaj); snovati, naklepati, nameravati, kaniti; pomisliti; smatrati, soditi, ceniti, pretehtati, verjeti; imeti za; imeti pred očmi

    2. neprehodni glagol
    misliti, umovati, razmišljati, premišljevati, mozgati; pomisliti, predstavljati si; verjeti, biti mišljenja, biti mnenja; priti do zaključkov, soditi

    I think so mislim, da (odgovor na vprašanje)
    I think it best to go now smatram, da je najbolje, če (da) grem zdaj
    I should think so mislim, da; rekel bi (da je) tako; vsekakor, (to je) jasno
    I could not bear to think what might happen misel, kaj bi se moglo zgoditi, mi je bila neznosna
    I think him (he is thought) to be a poet imam ga (imajo ga) za pesnika
    he thinks the lecture interesting predavanje smatra za zanimivo
    he talks and thinks airplanes samó letala mu gredo (rojé) po glavi
    he will think himself silly od samega premišljevanja se mu bo zmešalo
    only think! samo pomisli! samo predstavljaj si!
    you are a model of tact, I don't think! sleng (ironično) ti si pa res vzor obzirnosti!
    to think aloud, to think out loud glasno misliti
    to think to o.s. misliti pri sebi
    to think better of premisliti si; imeti ugodnejše mnenje o
    to think o.s. clever imeti se za pametnega
    to think fit (good) to smatrati za primerno (ustrezno), dobro za
    to think littie of ne mnogo ceniti, ne spoštovati
    to think much of zelo ceniti, spoštovati
    to think no harm nič hudega ne misliti, ne imeti slabih namenov
    to think no small beer of zelo ceniti, imeti zelo visoko (ugodno) mnenje o
    to think nothing of podcenjevati, prezirati
    to think scorn of prezirati
    to think twice dvakrat (dobro prej) premisliti
    to think of his not guessing that! komaj bi človek verjel, da on tega ni slutil!
    think away prehodni glagol odmisliti
  • thorn [ɵɔ:n]

    1. samostalnik
    trn, bodica (tudi figurativno)

    white thorn glog
    to be (to sit) on thorns figurativno biti na trnih (na žerjavici)
    it is a thorn in my flesh (foot, side) to mi je trn v mesu (v peti)
    no rose without a thorn ni rože brez trna

    2. prehodni glagol
    zbosti s trnom; oviti, obdati s trni
    figurativno jeziti, mučiti
  • thought1 [ɵɔ:t] samostalnik
    misel, ideja, mišljenje, umovanje, premišljanje; (skrbno) razmišljanje; premislek; pazljivost; namera, nakana, načrt
    množina mnenje; umsko delo; svet misli, miselni svet; spominjanje; sposobnost predstavljanja; skrb, nemir; obzir
    figurativno minimalna količina, nekoliko, malce, kanček

    a beauty beyond thought lepota, ki si je ni moč predstavljati
    engaged in thought zamišljen, zatopljen v misli
    the leading thought vodilna misel
    a penny for your thoughts! figurativno rad bi vedel, kaj (sedaj) mislite! kaj bi dal, da bi vedel za vaše misli!; na kaj mislite?
    (up)on second thought(s) po (zrelem) premisleku
    quick as thought bliskovit
    after further thought I saw I was wrong ko sem znova premislil, sem uvidel, da nimam prav
    you are often in my thoughts često mislim na vas
    I had (some) thoughts of coming nekako sem nameraval priti
    he had no thought of paying his debt prav nobenega namena ni imel, da bi plačal svoj dolg
    he did not give a thought to his doings niti hip ni pomislil, kaj dela
    he is a thought smaller than you on je nekoliko manjši kot vi
    his sole thought is to make money njegova edina misel je, kako priti do denarja
    it never entered my thoughts nikoli mi ni (to) prišlo na misel
    to read s.o.'s thoughts brati misli kake osebe
    a thought struck me v glavo mi je šinila misel
    second thoughts are best figurativno ni se treba prenagliti
    to speak one's thoughts povedati svoje mnenje
    she takes no thought for her appearance ona ne pazi na svojo zunanjost
    to take no thought for the morrow ne misliti na jutrišnji dan
    to take thought zamisliti se, premisliti
    he took thought before replying premislil je, preden je odgovoril
    thank you for your kind thought of me hvala vam za vašo ljubeznivo pažnjo do mene
    the wish is father to the thought (ta) misel izhaja iz želje (je težko uresničljiva)
  • throat [ɵróut]

    1. samostalnik
    grlo, žrelo, požiralnik, goltanec, sapnik; vrat
    figurativno zoženje, ozek prehod, zožena odprtina
    figurativno glas

    a throat of brass figurativno pogumen, močan glas
    throat of a vase vrat vaze
    clergyman's (sore) throat kroničen katar v žrelu
    to clear one's throat odkašijati se, izkašljati se, odhrkati se
    to cut s.o.'s throat komu vrat prerezati
    to cut one another's throats figurativno medsebojno se uničiti
    to cut one's own throat figurativno sam se uničiti
    to give s.o. the lie in his throat obtožiti koga velike laži
    I have a sore throat grlo me boli, grlo m je vneto
    to jump down one's throat figurativno prekiniti koga z ugovarjanjem, protestiranjem ipd.
    to lie in one's throat debelo, grobo lagati
    to pour down one's throat izpiti, pognati po grlu
    he shouted at the top of his throat na ves glas je zakričal
    to take s.o. by the throat zgrabiti koga za vrat
    to thrust (to ram) s.th. down s.o.'s throat vsiliti komu kaj
    the words stuck in my throat besede so mi obtičale v grlu

    2. prehodni glagol
    izžlebiti, izdolbsti
    zastarelo momljati
  • thumb1 [əəm] samostalnik
    palec (prst); palec rokavice

    thumbs up! sleng izvrstno! odlično! sijajno!
    a thumb ('s breadth) širina palca
    as easy as kiss my thumb sleng, figurativno otročje lahek, otroška igra
    rule of thumb merjenje na oko
    he is under my thumb on je v moji oblasti, mora se mi pokoravati
    his fingers are all thumbs figurativno on je zelo nespreten
    to bite one's thumbs od jeze ali zadrege se ugrizniti v palec
    to have (to hold) under one's thumbs imeti v svoji oblasti, v svojih pesteh
    to travel ou the thumbs potovati z avtostopom
    to turn the thumbs down figurativno obsoditi (koga)
    to twirl one's thumbs palce vrteti (od dolgočasja), lenariti
  • thwart [ɵwɔ:t]

    1. samostalnik
    navtika veslaška klop, sedež v čolnu
    zastarelo zapreka

    2. pridevnik
    prečen, počezen, poševen; nagnjen
    figurativno neugoden, zoprn; uporen, trdoglav, trmast, kljubovalen

    3. prislov
    zastarelo počez, poprek, poševno; po strani, navskriž

    4. predlog
    zastarelo prek, čez; nasproti

    5. prehodni glagol
    preprečiti (onemogočiti, spodnesti, pokvariti, prekrižati, zmešati) (načrte, račune, naklepe itd.); delati proti komu, navskriž hoditi (komu)
    zastarelo preleteti

    I was thwarted in my designs načrti so mi bili prekrižani
  • ti tebe, tebi

    de ti od tebe, o tebi
    a ti te lo doy tebi dam to
    por ti zaradi tebe
    hoy por ti y mañana por mí danes tebi, jutri meni
  • (têbe) pron.

    1. tu (te, ti):
    ti pojdi naprej, mi bomo počakali tukaj tu va avanti, noi aspettiamo qui
    ti, neumnež, pa si ji verjel e tu scemo le hai creduto
    uboga ti, ki si vedno sama povera te che stai sempre sola!
    brez tebe ne gremo nikamor senza di te non ci muoviamo
    zabavljali so čezte sparlavano di te, ce l'avevano con te

    2. (izraža nedoločeno, katerokoli osebo) tu:
    samo prepirajo se in kričijo. Ti pa jih razumi! non fanno che litigare e strillare. E tu valli a capire!

    3. (v dajalniku izraža osebno prizadetost) ○:
    on ti pa gre in vse pove sosedom e lui, da bravo, va a raccontare tutto ai vicini

    4. pren. (z oslabljenim pomenom, poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže) ○:
    to pa ni res, ti lažnivec questo non è vero, bugiardo che non sei altro

    5. pren. (v dajalniku poudarja veliko stopnjo povedanega) ○:
    to ti je dekle! che ragazza!
    to ti je bil razgled! che magnifica veduta!

    6. (v svojilni rabi, tvoj)
    ime ti je Marko (tvoje ime je Marko) ti chiami Marco, il tuo nome è Marco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    obrne se in odide, meni nič, tebi nič si volta e se ne va senza un saluto, senza dir parola
    tega ti ne pozabim questa non la dimenticherò, questa me la lego al dito
    ne jezi me, ti rečem e non farmi arrabbiare se ti dico
    pog. na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà la cosa
    pog. dobimo se pri tebi ci troviamo da te
    biti na ti s kom dare del tu a qcn.
    PREGOVORI:
    danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te