težàk -žka, -o (teža) heavy; (masa) ponderous, weighty; (breme) weighty; figurativno leaden; (naloga) toilsome; (naporen) hard, difficult, arduous, trying, exhausting; (kazen) severe; (napaka) grave; (vino) heady
težki časi hard times pl
težko breme heavy burden
težko delo hard work
težki delavec manual labourer, heavy worker (ali labourer)
težka atletika heavy athletics pl
težka artilerija heavy artillery, heavy guns pl
težka hoja heavy tread
težka izbira hard choice
težka jed indigestible food
težàk, -žka, -o vojaški invalid severely disabled ex-serviceman
težàk, -žka, -o boj hard struggle
težàk, -žka, -o bombnik heavy bomber
težka industrija heavy industry
težka kovina heavy metal
težke izgube heavy losses pl
težka naloga hard task
težka napaka gross mistake, blunder
težka križarka heavy cruiser
težka svila heavy silk
težàk, -žka, -o udarec hard blow
težki nemiri serious rioting
težka nesreča serious accident
težka skrb grievous worries, arhaično care
težka oborožitev heavy armament
težàk, -žka, -o porod difficult birth
10 funtov težka ščuka a ten-pound pike
s težkim srcem with a heavy heart
težka voda kemija heavy water
težko je zame (figurativno) it's hard on me
glava mi je težka my head feels heavy
on je težàk, -žka, -o (= tehta) 120 funtov he scales 120 pounds
ona je težka, težko je z njo (figurativno) she is hard to get on with
Zadetki iskanja
- težáva difficulty; hardship; trial; trouble; quandary; embarrassment; crisis; figurativno snag
v težávi (stiski) in trouble
denarne težáve embarrassments pl
biti v denarnih težávah to be in financial difficulties
delati težáve to raise difficulties, to make trouble
on skuša delati težáve he tries to make trouble
žal mi je, da vam delam take težáve (sitnosti) (I am) sorry to give you such trouble
imeti težáve s policijo to be in trouble with the police
sam (si) iskati težáve to ask (ali to go looking) for trouble
težáva je v tem, da... the trouble (ali the snag) is that...
naleteti na težávo to come up against a difficulty
na nepričakovano težávo to come up against a snag
nastopila je neka težáva a difficulty arose
izogniti se težávi to avoid (ali to evade) difficulty
biti v (hudih) težávah (figurativno) to be in deep water
premostiti težáve to get over (ali to overcome) the difficulties
premagati, prebroditi težávo to surmount a difficulty
povzročiti komu velike težáve to put someone to much trouble
prihraniti komu težáve to spare someone trouble
priti iz težáv to escape from difficulties, (figurativno) to be out of the wood
smelo se spoprijeti s težávami (figurativno) to take the bull by the horns
zabresti v težáve to get into trouble
trpeti zaradi prebavnih težáv to suffer from digestive troubles - težíti to weigh heavily on, to be heavy; to press down, to press hard
težíti k čemu to tend to (ali towards), to veer (ali to trend) towards; to aim at
težíti za čim to long for something, to crave for something, to strive for something, after something
to breme mi teži ramena this burden weighs heavily on my shoulders
ta odgovornost me začenja težíti this responsibility is beginning to get me down (ali to be too much for me)
ta dolg me teží this debt weighs heavily on me
to mu teži srcé that rankles in his mind
njegov zločin mu teži vest his crime weighs heavily (ali lies heavy) on his conscience
teži jo skrb za bodočnost worry about her future is getting her down
vsi naši napori težijo k istemu cilju all our efforts are directed to the same goal
on teží za bogastvom he craves wealth - težko [ó] schwer, (s težavo) mühsam; (z veliko truda) schwierig; schwer- (hlapen/hlapljiv schwerflüchtig, otovorjen/natovorjen [schwerbeladen] schwer beladen, prebavljiv [schwerverträglich] schwer verträglich, [schwerverdaulich] schwer verdaulich, ranjen [schwerverwundet] schwer verwundet, [schwerverletzt] schwer verletzt, razumljiv [schwerverständlich] schwer verständlich, topen [schwerlöslich] schwer löslich, vzgojljiv [schwererziehbar] schwer erziehbar)
biti težko komu ein schweres Herz haben (težko mi je ich habe …) kaj storiti: (jemandem) schwer fallen
težko hoditi hatschen
iti težko z jezika schwer von der Zunge gehen
ki ga je težko hipnotizirati schwer hypnotisierbar sein
ki ga je težko kaj naučiti ungelehrig sein
ki ga je težko oblikovati material: spröde
ki gre težko v denar schwerverkäuflich
ki se težko uči lernschwach
ki se težko vname schwer entflammbar
težko bi bil boljši/večji … ist kaum zu überbieten
težko dihati schwer atmen
težko izgovorljiva beseda ein Zungenbrecher - težkó prislov heavily; badly; with difficulty; (komaj) hardly, scarcely
težkó delati to work hard, to toil, to toil and moil
težkó verjeti to be sceptical
on se težkó uči he is a backward student
težkó dostopen hard of access
težkó izpolnljiv difficult to carry out
težkó razumljiv difficult to understand
težkó verjeten hard to believe
težkó ranjen badly (ali severely) wounded
težkó dojemati, razume(va)ti to be slow on the uptake
težkó bolan dangerously ill
težkó oborožen heavily armed
težkó je zame I'm finding things hard
z njo je težkó (figurativno) she is hard to get on with
težkó mi je (reči) I find it hard (to say)
njemu je težkó ugoditi he is hard to please
težkó mi je pri duši it grieves me
težkó, da bo prišel he will hardly come, it's unlikely he'll come
težkó, da jo boš še kdaj videl you're unlikely to see her again - težkó adv.
1. con difficoltà:
kdor težko dela, mora tudi imeti močno hrano chi fa lavori pesanti deve avere una dieta sostanziosa
težko se odločiti decidersi con difficoltà
težko taljive kovine metalli di difficile fusibilità
bolnik težko diha, govori il malato ha difficoltà di respiro, respira, parla con difficoltà
2. difficilmente, difficile da:
težko popravljiva škoda danni difficilmente riparabili
težko prebavljiva hrana cibi difficili da digerire, indigesti
3. (v povedni rabi) difficile, duro:
težko je govoriti o tej stvari è difficile parlare della cosa
po vojni je bilo nekaj časa težko per un po' di tempo dopo la guerra è stata dura
4. (v povedni rabi v zvezi z 'za'):
biti komu težko dispiacere per qcn., mancare
težko mi je zanjo, ker je dobro dekle mi dispiace per lei che è una brava ragazza
težko mi je za brati i fratelli mi mancano
5. pren. (zelo, hudo) molto; gravemente, forte:
težko bolan gravemente ammalato
težko udariti colpire forte
težko določljiv imprecisato
težko dostopen impervio
pren. težko garati fare il bufalo
težko izgovorljiv impronunciabile
težko razumljiv astruso, buio
težko rešljiv problematico - thank1 [ɵæŋk] samostalnik
(samo množina) zahvala, hvala, zahvaljevanje
thanks! hvala!
many thanks, thanks very much! hvala lepa!
thanks to (your intervention) zahvaljujoč se (zaradi) vašemu posredovanju
in thanks for v zahvalo za
cordial thanks prisrčna zahvala
letter of thanks zahvalno pismo
thanks be to God hvala (bodi) bogu
no thanks to him brez njegove pomoči
to give thanks to zahvaliti se
to return thanks zahvaliti se
please accept my thanks sprejmite, prosim, mojo zahvalo
small thanks to you, I succeeded brez tvoje pomoči mi je uspelo
small thanks I got for it! slabo zahvalo sem dobil za to! - that1 [ðæt, ðóuz]
1. zaimek (množina those)
(kazalni) ta, to; oni, -a, -o
and that in to, in sicer
at that vrh tega, poleg tega, pogovorno pri tem
and all that in vse to (táko)
for all that pri vsem tem, kljub vsemu temu
like that takó
this, that, and the other to in ono, vse vrste
with that s tem
that which... to (ono), kar...
that house over there ona hiša tam preko
to that degree that do tolikšne mere, da...
that's all to je vse
that's it! tako je prav! tako je treba!
that's so takó je
that's right! takó je! točno! res je!; vulgarno da
and that's that! pogovorno in s tem je stvar opravljena! in stvar je končana! in zdaj dovolj tega!
that may be to je možno
that's what it is saj to je ravno; stvar je v tem; tako je to; za tem grmom tiči zajec
(is) that so? ali res? je (to) res tako?
that's the way! tako je prav!
that is why zato
that is because to je zato, ker
that is (to say) to se pravi
those are they to so oni
those are his children to (ono) so njegovi otroci
that was the children to so bili (so naredili) otroci
that's a dear! to je lepo od tebe!
what of that? (pa) kaj za to?
what's that noise? kakšen hrup je to?
that's what he told me tako mi je on povedal
let it go at that pogovorno pustimo to, kot je
why do you run like that? zakaj tako tečeš?
this cake is better than that (one) ta kolač je boljši kot oni
I went to this and that doctor šel sem k več zdravnikom
2. prislov
pogovorno takó (zelo)
that much toliko
that far tako daleč
that angry (small, tired) tako jezen (majhen, utrujen) - that3 [ðæt] veznik
da; da bi; (zato) ker; ko
in order that, to the end that da bi
so that tako, da
now that sedaj, ko
I am sorry that you can't come žal mi je, da ne morete priti
we eat that we may live jémo, da bi mogli živeti
he lives that he may eat on živi, da bi mogel jesti
I was so tired that I fell asleep bil sem tako utrujen, da sem zaspal
now that we know the reason sedaj, ko vemo za razlog
it is 3 years that she went away tri leta je, da (odkar) je odšla
at the time that I was born v času, ko sem se rodil
it is rather that prej (je), ker
not that it mightn't be better ne, ker ne bi moglo biti bolje - theōrēma -atis, n (gr. ϑεώρημα) učni stavek, izrek, dogma, teorém, starejše pouček: Gell. (z dat. ali abl. pl. -atis), M.; pisano v gr.: percepta appello, quae dicuntur Graece ϑεωρήματα Ci., accipe a me, mi Attice, καϑολικὸν ϑεώρημα earum rerum Ci.
- Theotīmus -ī, m (Θεότιμος) Teotím, grško lastno ime: Pl., aufugit mi animus; credo, ut solet, ad Theotimum devenit. Sic est: perfugium illud habet Q. Lutatius Catulus ap. Gell.
- there [ðɛ́ə]
1. prislov
tam, tamkaj; tu, tukaj
figurativno takoj, précej; tja; v tem (pogledu)
there and back tja in nazaj
there and then takoj, précej, na mestu
down there tam doli
here and there tu in tam
here, there and everywhere vsepovsod
in there tam notri
neither here nor there ne tu ne tam, figurativno nepomemben
out there tam zunaj
over there tam preko
from there od tam, od tod
up there tam gori
there it is! v tem je težava! to je tisto! tako je s stvarjo!
there is the rub tu je (tiči) težava
there you are! (vidiš) kaj sem ti rekel! zdaj pa imaš!
I have been there before sleng to že vse vem
to have been there sleng dobro se spoznati
all there pogovorno pameten, preudaren, priseben
he is not all there on ni čisto pri pravi (pameti)
there I agree with you v tem (pogledu) se strinjam z vami
we had him there v tem smo ga prelisičili
to get there sleng doseči kaj, uspeti
put it there! postavi (daj) to tja!; figurativno udari(te) v roko! (v znak sporazuma)
2.
(oslabljeno) tam, tu (se ne prevaja: pred neprehodnimi glagoli često brezosebno)
there is je, se nahaja
there are so, se nahajajo
there was a king bil je (nekoč) kralj
there is no saying ne da se reči
there arises the question... nastaja vprašanje...
there comes a time when... pride čas, ko...
will there be any lecture? ali bo (kako) predavanje?
what is there to do? kaj naj storimo?
never was there such a man nikoli ni bilo takega človeka
there's a man at the door nekdo je pri vratih
there were many cases of influenza bilo je mnogo primerov gripe
3. medmet
glej! no! na!; pomiri se!
there! no, no, pomiri se! bodi no dober (priden, spodoben)!
don't cry! no, no, ne jokaj!
there now! glej ga no
so there! zdaj pa imal! zdaj pa je dovolj!
well there čuj!
there, didn't I tell you? na, ali vam nisem rekel?
there, it is done! na, pa je narejeno!
there's a good girl! bodi dobra, pridna deklica (in podaj mi knjigo)!; dobra deklica si, tako je prav (ker si mi podala knjigo)! - think* [ɵiŋk]
1. prehodni glagol
misliti (kaj); premišljati; izmisliti; predstavljati si, zamisliti si (kaj); snovati, naklepati, nameravati, kaniti; pomisliti; smatrati, soditi, ceniti, pretehtati, verjeti; imeti za; imeti pred očmi
2. neprehodni glagol
misliti, umovati, razmišljati, premišljevati, mozgati; pomisliti, predstavljati si; verjeti, biti mišljenja, biti mnenja; priti do zaključkov, soditi
I think so mislim, da (odgovor na vprašanje)
I think it best to go now smatram, da je najbolje, če (da) grem zdaj
I should think so mislim, da; rekel bi (da je) tako; vsekakor, (to je) jasno
I could not bear to think what might happen misel, kaj bi se moglo zgoditi, mi je bila neznosna
I think him (he is thought) to be a poet imam ga (imajo ga) za pesnika
he thinks the lecture interesting predavanje smatra za zanimivo
he talks and thinks airplanes samó letala mu gredo (rojé) po glavi
he will think himself silly od samega premišljevanja se mu bo zmešalo
only think! samo pomisli! samo predstavljaj si!
you are a model of tact, I don't think! sleng (ironično) ti si pa res vzor obzirnosti!
to think aloud, to think out loud glasno misliti
to think to o.s. misliti pri sebi
to think better of premisliti si; imeti ugodnejše mnenje o
to think o.s. clever imeti se za pametnega
to think fit (good) to smatrati za primerno (ustrezno), dobro za
to think littie of ne mnogo ceniti, ne spoštovati
to think much of zelo ceniti, spoštovati
to think no harm nič hudega ne misliti, ne imeti slabih namenov
to think no small beer of zelo ceniti, imeti zelo visoko (ugodno) mnenje o
to think nothing of podcenjevati, prezirati
to think scorn of prezirati
to think twice dvakrat (dobro prej) premisliti
to think of his not guessing that! komaj bi človek verjel, da on tega ni slutil!
think away prehodni glagol odmisliti - thorn [ɵɔ:n]
1. samostalnik
trn, bodica (tudi figurativno)
white thorn glog
to be (to sit) on thorns figurativno biti na trnih (na žerjavici)
it is a thorn in my flesh (foot, side) to mi je trn v mesu (v peti)
no rose without a thorn ni rože brez trna
2. prehodni glagol
zbosti s trnom; oviti, obdati s trni
figurativno jeziti, mučiti - thought1 [ɵɔ:t] samostalnik
misel, ideja, mišljenje, umovanje, premišljanje; (skrbno) razmišljanje; premislek; pazljivost; namera, nakana, načrt
množina mnenje; umsko delo; svet misli, miselni svet; spominjanje; sposobnost predstavljanja; skrb, nemir; obzir
figurativno minimalna količina, nekoliko, malce, kanček
a beauty beyond thought lepota, ki si je ni moč predstavljati
engaged in thought zamišljen, zatopljen v misli
the leading thought vodilna misel
a penny for your thoughts! figurativno rad bi vedel, kaj (sedaj) mislite! kaj bi dal, da bi vedel za vaše misli!; na kaj mislite?
(up)on second thought(s) po (zrelem) premisleku
quick as thought bliskovit
after further thought I saw I was wrong ko sem znova premislil, sem uvidel, da nimam prav
you are often in my thoughts često mislim na vas
I had (some) thoughts of coming nekako sem nameraval priti
he had no thought of paying his debt prav nobenega namena ni imel, da bi plačal svoj dolg
he did not give a thought to his doings niti hip ni pomislil, kaj dela
he is a thought smaller than you on je nekoliko manjši kot vi
his sole thought is to make money njegova edina misel je, kako priti do denarja
it never entered my thoughts nikoli mi ni (to) prišlo na misel
to read s.o.'s thoughts brati misli kake osebe
a thought struck me v glavo mi je šinila misel
second thoughts are best figurativno ni se treba prenagliti
to speak one's thoughts povedati svoje mnenje
she takes no thought for her appearance ona ne pazi na svojo zunanjost
to take no thought for the morrow ne misliti na jutrišnji dan
to take thought zamisliti se, premisliti
he took thought before replying premislil je, preden je odgovoril
thank you for your kind thought of me hvala vam za vašo ljubeznivo pažnjo do mene
the wish is father to the thought (ta) misel izhaja iz želje (je težko uresničljiva) - throat [ɵróut]
1. samostalnik
grlo, žrelo, požiralnik, goltanec, sapnik; vrat
figurativno zoženje, ozek prehod, zožena odprtina
figurativno glas
a throat of brass figurativno pogumen, močan glas
throat of a vase vrat vaze
clergyman's (sore) throat kroničen katar v žrelu
to clear one's throat odkašijati se, izkašljati se, odhrkati se
to cut s.o.'s throat komu vrat prerezati
to cut one another's throats figurativno medsebojno se uničiti
to cut one's own throat figurativno sam se uničiti
to give s.o. the lie in his throat obtožiti koga velike laži
I have a sore throat grlo me boli, grlo m je vneto
to jump down one's throat figurativno prekiniti koga z ugovarjanjem, protestiranjem ipd.
to lie in one's throat debelo, grobo lagati
to pour down one's throat izpiti, pognati po grlu
he shouted at the top of his throat na ves glas je zakričal
to take s.o. by the throat zgrabiti koga za vrat
to thrust (to ram) s.th. down s.o.'s throat vsiliti komu kaj
the words stuck in my throat besede so mi obtičale v grlu
2. prehodni glagol
izžlebiti, izdolbsti
zastarelo momljati - thumb1 [əəm] samostalnik
palec (prst); palec rokavice
thumbs up! sleng izvrstno! odlično! sijajno!
a thumb ('s breadth) širina palca
as easy as kiss my thumb sleng, figurativno otročje lahek, otroška igra
rule of thumb merjenje na oko
he is under my thumb on je v moji oblasti, mora se mi pokoravati
his fingers are all thumbs figurativno on je zelo nespreten
to bite one's thumbs od jeze ali zadrege se ugrizniti v palec
to have (to hold) under one's thumbs imeti v svoji oblasti, v svojih pesteh
to travel ou the thumbs potovati z avtostopom
to turn the thumbs down figurativno obsoditi (koga)
to twirl one's thumbs palce vrteti (od dolgočasja), lenariti - thwart [ɵwɔ:t]
1. samostalnik
navtika veslaška klop, sedež v čolnu
zastarelo zapreka
2. pridevnik
prečen, počezen, poševen; nagnjen
figurativno neugoden, zoprn; uporen, trdoglav, trmast, kljubovalen
3. prislov
zastarelo počez, poprek, poševno; po strani, navskriž
4. predlog
zastarelo prek, čez; nasproti
5. prehodni glagol
preprečiti (onemogočiti, spodnesti, pokvariti, prekrižati, zmešati) (načrte, račune, naklepe itd.); delati proti komu, navskriž hoditi (komu)
zastarelo preleteti
I was thwarted in my designs načrti so mi bili prekrižani - ti tebe, tebi
de ti od tebe, o tebi
a ti te lo doy tebi dam to
por ti zaradi tebe
hoy por ti y mañana por mí danes tebi, jutri meni - tí (têbe) pron.
1. tu (te, ti):
ti pojdi naprej, mi bomo počakali tukaj tu va avanti, noi aspettiamo qui
ti, neumnež, pa si ji verjel e tu scemo le hai creduto
uboga ti, ki si vedno sama povera te che stai sempre sola!
brez tebe ne gremo nikamor senza di te non ci muoviamo
zabavljali so čezte sparlavano di te, ce l'avevano con te
2. (izraža nedoločeno, katerokoli osebo) tu:
samo prepirajo se in kričijo. Ti pa jih razumi! non fanno che litigare e strillare. E tu valli a capire!
3. (v dajalniku izraža osebno prizadetost) ○:
on ti pa gre in vse pove sosedom e lui, da bravo, va a raccontare tutto ai vicini
4. pren. (z oslabljenim pomenom, poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže) ○:
to pa ni res, ti lažnivec questo non è vero, bugiardo che non sei altro
5. pren. (v dajalniku poudarja veliko stopnjo povedanega) ○:
to ti je dekle! che ragazza!
to ti je bil razgled! che magnifica veduta!
6. (v svojilni rabi, tvoj)
ime ti je Marko (tvoje ime je Marko) ti chiami Marco, il tuo nome è Marco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
obrne se in odide, meni nič, tebi nič si volta e se ne va senza un saluto, senza dir parola
tega ti ne pozabim questa non la dimenticherò, questa me la lego al dito
ne jezi me, ti rečem e non farmi arrabbiare se ti dico
pog. na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà la cosa
pog. dobimo se pri tebi ci troviamo da te
biti na ti s kom dare del tu a qcn.
PREGOVORI:
danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te