Franja

Léman [lemɑ̃]

le (lac masculin) Léman Ženevsko jezero

lendemain [lɑ̃dmɛ̃] masculin jutrišnji dan, naslednji dan

le lendemain naslednjega dne
le lendemain matin drugi (naslednji) dan zjutraj
au lendemain de l'armistice takoj po premirju
triste comme un lendemain de fête zelo dolgočasen, brezupen
sans lendemain (figuré) brez posledic, kratkotrajen
du jour au lendemain (figuré) čez noč, nenadoma
l'affaire aura de sombres lendemains zadeva bo imela slabe posledice
il n'y a pas de bonne fête sans lendemain vsega je enkrat konec
changer d'opinion du jour au lendemain čez noč spremeniti svoje mnenje
prendre des décisions sans lendemain sprejemati kratkotrajne odločitve
songer, penser au lendemain misliti na prihodnost

lengua ženski spol jezik; obvestilo, vest, sporočilo; tolmač; kembelj

lengua bifida razcepljen jezik
lengua de buey (rast) volovski j., gladovnik
lengua de escorpión, lengua mala, lengua viperina opravljivec, obrekljivec
lengua de estropajo jecljavec
lengua madre prajezik
lengua materna, lengua nativa materin j.
lengua muerta (viva) mrtev (živ) j.
lengua cargada, lengua blanca (med) obložen j.
lengua de tierra zemeljski j.
lengua vulgar ljudski j.
lenguas peninsulares iberski jeziki
andar (ir) en lenguas v jezike (v zobe) priti
largo de lengua drzen, nesramen
media lengua jecljavec
con la lengua de un palmo z velikim naporom
buscar la lengua (a) iskati prepira (z)
desatar la lengua (a) komu jezik razvezati
se le va la lengua jezik se mu je razvezal
morderse la lengua v jezik se ugrizniti
perder la lengua onemeti
sacar la lengua (a) komu jezik pokazati; zasramovati koga
sacar la lengua a paseo metati bob ob steno; nespodobno govoriti
tener la lengua gorda pijan biti
tener mucha lengua rad in mnogo govoriti
no tener pelos en la lengua zgovoren biti, pogumno govoriti
lo tengo en (la punta de) la lengua imam na jeziku
tomar lengua(s) poizvedovati
hacerse lenguas (de) koga čezmerno hvaliti
traer (llevar) en lenguas a uno obrekovati koga, v slab glas koga spraviti
quien lengua ha, a Roma va vprašanje nič ne stane

lēnis¹ -e (verjetno iz indoev. kor. *le H- s pripono -no-; prim. sl. len)

1. rahel, lahen, mil, blag, krotek, nežen, voljan, lagoden, mehek: quid iudicant sensus? Dulce amarum, lene asperum Ci., vocis genera permulta … lene asperum, grave acutum … Ci., l. vox (naspr. acer clamor) Corn., somnus H., ventus Ci., lenissimus Onchesmites Ci. ep., lene vinum H. zaradi starosti voljno (gladko) = uležano, vinum lenius Ter., spiritum lenem agere Tib., color Plin., leni igni coquere Plin.; metaf.: servitutem lenem reddere Pl., l. clivus L. polagoma se dvigajoč, iugum praeruptum atque asperum, sed paulo leniore fastigio C. bolj lahnega naklona, lenia verba Ci., dixerat leniorem sententiam C., hominibus lenissimis ademit misericordiam Ci., nemo est, quin intellegat populum Romanum, qui quondam in hostes lenissimus existimabatur, hoc tempore domestica crudelitate laborare Ci., vos lene consilium … datis H., Faune, per meos fines lenis incedas H. milostljiv(o), dobrotljiv(o); z inf.: non lenis precibus fata recludere H. (ali non lenis precibus = inexorabilis neizprosen ali pa non lenis = neomečljiv; potem bi bilo treba precibus vezati z recludere).

2. metaf.
a) počasen, miren: gradus L., stagnum L. mirno (tiho) tekoča (tekoče), aquae lene caput H. žuboreč, l. venena Ci. počasi delujoči, volatus O., ingenium Ter., ingenium lenissimum Ci., lenis motus laterum Q.; poseb. o govoru: oratio … placida, summissa, lenis (naspr. fortis) Ci., genus lene (naspr. vehemens) Ci., neque … tractu orationis leni et aequabili perpolivit illud opus Ci., leniores epilogi Q.
b) kot gram. t.t. spiritus lenis šibki (mehki) pridih (naspr. spiritus asper): Prisc. — Adv.

I. lēniter

1. rahlo, lahno, tiho: leniter arridens Ci., per excubias custodum l. ire O., ventus l. pluvius Plin., stacte gustu l. amara Plin. malo, nekoliko, color aspectu l. blandus Plin. mila, ljubka; metaf.: collis l. acclivis C. ali l. editus collis L. zložno se dvigajoč, collis l. declivis C. polagoma se spuščajoč.

2. počasi, mirno, lahno, rahlo, ne hudo (ostro, močno, silno, na silo): l. iter facere C., accedere Auct. b. Afr., torrens lenius decurrit O., leniter saevire Plin., traducere l. aevum H., leniter, ex merito quicquid patiare, ferendum est O., l. alloqui L. prijazno, sin cunctetur atque agat lenius C. prepočasi, lenius proelio lacessere C. ne tako močno, lenissime sentire Ci. ep.; poseb. o govoru: leniter (naspr. aspere, atrociter) dicere Ci., Q., iamdiu multo dicis remissius et lenius quam solebas Ci., quam leniter, quam remisse, quam non actuose (agit versum Roscius)! Ci. —

II. adv. acc. n. sg. lēne rahlo, lahno: hortus … sectus humum rivo lene sonantis aquae O. šumeče (žuboreče) vode, l. resonare Sen. ph.

lenôba, lénost paresse ženski spol , fainéantise ženski spol , lenteur ženski spol , indolence ženski spol

pasti lenobo fainéanter, faire le paresseux, familiarno tirer sa flemme
len za pisanje paresse ženski spol d'écrire

lentō¹ -āre -āvī -ātum (lentus)

1. upogniti (upogibati), (u)sločiti, (u)kriviti, (s)kriviti (le o upogljivih, vlečnih rečeh): Trinacriā lentandus remus in unda V. (ker se veslo pri veslanju šibi), arcūs lentare Stat. nape(nja)ti, feros lentandus in hostes arcus Stat., alii Gortynia (po drugih Cortynia) lentant cornua Stat.

2. metaf.
a) počasi opravljati, zatezati kaj, zavleči (zavlačevati), odlašati, kasníti, zaosta(ja)ti, imeti zamudo s čim: bella Sil., iter Ambr.
b) storiti, da kaj popusti (preneha), (u)blažiti, zmanjš(ev)ati kaj: lentatus vapor Sid. (Carm. 22, 191).

lentus 3, adv. -ē (lat. lēns, lentis, linter (?), stvnem. lind(i) = nem. lind)

1. vlečljiv, vlačen, zategel, žilav, trd: radix, hastilia V., pituita H., tellus lenta gelu Pr., l. in frangendo Plin.; pren.: l. vivacitas Plin. vztrajno, trdovratno; occ. lepljiv, lepek: gluten et visco et … pice lentius V.

2. upogljiv, upogiben, gibek, gibljiv, gibčen, šibek, podajajoč se, voljen: vincula Pl., viburna, vitis, genistae, alvearia lento vimine texta V., verbera V. udarci z gibkimi (tankimi) šibami, argentum V. ki se zlahka kuje, (h)umor noctis V. mečujoča nočna rosa, bracchia H., O. gibčne, prožne, tj. tesno oklepajoče, telesu trdno oprijemajoče se, toda lentissima bracchia H. (gl. spodaj 4. d), l. crura Mel., lentior salicis virgis O. (o Galateji, ki ji ni mar za Polifemovo ljubezen), l. ulmus et fraxinus Vitr., flagellum Ph.

3. žilav, trd = ki ga je težko zmehčati: quoniam (sc. aron) mas durior esset et in coquendo lentior Plin. in ga je težje mehko skuhati (omehčati). Klas. le

4. metaf.
a) počasen (adv. počasi), len, miren: pugna L. počasi se razvijajoča, si etiam res lentior sit L. ko bi se tudi stvar zavlekla, lentiorem spem facere L. zavlačevati izpolnitev nade, tam lentae spei victoria L. zmaga, ki se je je bilo nadejati šele po dolgem odlašanju (s precejšnjo zamudo), l. ignis O., Plin. ali lenti carbones O., Hier. počasi goreč(e), quam lentis penitus macerer ignibus H. kako polagoma ginem od ljubezenskega ognja, me lentus Glycerae torret amor meae H. po malem (počasi) moreča, lentus amor, quem iam languere putares O. lahno tleča, mrleča, brleča, in lento luctantur marmore tonsae V. na (po) mirni morski gladini, l. amnis Plin., lento perfregerit obvia pilo Tib., l. color Plin. medla, ne živa, hladna, l. remedia Cu. ali venena T., Suet. počasi učinkujoča zdravila, počasi učinkujoči strupi, lentum mortis genus Suet., l. maxillae Suet. počasi grizeči zobje, lente ac paulatim procedere C., lentius subsequi C., lente agere L., aliquanto lentius agere coeperunt Ci., quae res cum lentius spe ipsorum traheretur L., lente currere O., lente coquere Plin., corpora lente augescunt, cito exstinguuntur T., lentissime mandere Col.; pesn. z gen.: dum lentus coepti terra cunctaris Hiberā Sil.; z inf.: nympha nec Idaliā lenta incaluisse sagittā Sil.; pesn. tudi = ki more upočasniti, upočasnjujoč, težek: cum … facerent uteri pondera lenta moram Pr.
b) occ. α) počasen = pozen, zamuden: Teucris illa lentum negotium Ci. ep., nomina (plačniki) Sen. ph. β) (o slogu in govoru) razvlečen, neokreten, okorel, okoren, tog, neroden, neizoblikovan: lentus in dicendo et paene frigidus Ci., lentus est in principiis, longus in narrationibus T.
c) dolgotrajen, dolg, trajajoč, stanoviten: spes quoque lenta fuit O., lentus abesto O. da bi te dolgo ne bilo sem!, optavit lentas et mihi militias Tib., quam Marathus lento me torquet amore! Tib., lenta in balneo mora Cels., l. somnus Val. Fl., tranquillitatis lentissimum taedium Sen. ph., cavillatio lenta Amm. dolgočasno.
d) miren, potrpežljiv, brezbrižen, nebrižen, neskrben, malomaren, ležeren, lagoden, (v)nemaren, brezčuten, ravnodušen, neprizadet, neobčutljiv, hladnokrven, lenokrven, mlahav: iudex Ci., L., O., in quo ego nimium patiens et lentus existimor Ci., huic generi quasi contrarium est ridiculi genus patientis ac lenti Ci., nihil est illo homine lentius Ci. ep., tu, Tityre, lentus in umbra … V. ali lenti consedimus arvis V. ležerno, lentus Menelaus in ira O. le stežka razdražljiv, haec est pro miseri lenta salute viri O. ta se ne briga (meni) za … , lentissima pectora O. zelo hladna srca, vellere coepi et prensare manu lentissima brachia H. čisto neobčutne, lentae ad imperia aures T. gluha za ukaze, lentus in suo dolore T. potrpežljiv (neprizadet) ob osebni razžalitvi, tu spectas hiemem (hladnost) succincti lentus amici Mart., lente ferre, dicere, respondere Ci., lentius disputare Ci. na splošno suhoparno, nisi eum (sc. librum) lente ac fastidiose probavissem Ci. ep. če je ne bi kar najnatančneje in s pedantno strogostjo vzel v pretres, quid … lentius, celerius … dicendum Q.
e) trmast, trdoglav, svojeglav, vztrajen, kljubovalen: infiltratores Ci. trmasti tajivci, ki nočejo plačati svojih dolgov, Cupido H. upirajoči se, lentus pone fastus O., l. Nais O. nedostopna, natura Sen. ph.

lenzuōlo m (m pl. -li; f pl. -la) rjuha:
cacciarsi tra le lenzuola iti spat, leči
covare le lenzuola poležavati
il bianco lenzuolo della neve bela snežna odeja
PREGOVORI: il caldo dei lenzuoli non fa bollir la pentola preg. kdor dolgo spi, obira kosti

león moški spol lev; mravljinčar; Čile puma

león marino morski lev
parte de(l) león levji delež
diente de león (rast) regrat
no es tan bravo (fiero) el león como le pintan lev ni tako divji, kot ga slikajo

leōnīnus¹ 3 (leō) levov, levji: cavum Pl., species Varr., capita leonina scalpere Vitr., catuli Val. Max., iuba, pellis Plin., rugitus Iul. Val.; pren.: societas l. Ulp. (Dig.) levja družba (če ima en del le dobiček, drugi pa le škodo).

lép beau , (čeden, zal) joli , familiarno chouette ; (človek) de belle apparence, qui a de la prestance

lepo slovstvo les belles-lettres ženski spol množine
lepi spol le beau sexe
lepe umetnosti les beaux-arts
lepo vreme beau temps
lepa vsota (familiarno) une jolie somme
lepa hvata! merci bien!, merci beaucoup!
na lepem inopinément, à l'improviste
z lepim à l'amiable
lepo dišati sentir bon
to je lepo od tebe c'est bien (ali beau) de ta part
to je vse prav lepo tout cela est bel et bon
lepe reči smo slišali o tebi on en a entendu de belles sur ton compte (ali à ton sujet)
ti si mi lep prijatelj! (ironično) tu es vraiment un bon ami!

lép (-a -o)

A) adj.

1. bello:
lep obraz bel viso, visino
lepe noge belle gambe
lepa kot sonce bella come il sole

2. pren. (čist, snažen) pulito, ordinato:
lepi zvezki quaderni ordinati

3. (ki zbuja ugodje, prinaša zadovoljstvo) bello, incantevole, piacevole, ameno:
lepi kraji bei posti
odnesli so najlepše vtise ne riportarono i più bei ricordi
čaka ga lepa prihodnost lo attende un bell'avvenire, è un giovane di belle speranze

4. (ki ima zaželene lastnosti glede na zunanjost) bello:
piše lep jezik scrive in bella lingua
naredil se je lep dan la giornata s'è fatta bella

5. (ki presega povprečje; precejšen) bello:
ima kar lepe dohodke ha bei redditi
spremil ga je lep kos poti lo accompagnò un bel pezzo di strada

6. (zelo pozitiven) bello; ottimo; tanto:
doseči lepe rezultate conseguire ottimi risultati
hvala lepa!, najlepša hvala! mille grazie!, tante grazie!

7. iron. (za izražanje negativnosti, zanikanja) bello:
v lepo družbo zahajaš bei compagni ti sei trovato
lepo presenečenje si mi pripravil m'hai fatto una bella sorpresa

8. pren. (poudarja pomen samostalnika) bello:
imeti lepo priložnost avere una bella opportunità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lep čas koga čakati aspettare qcn. un bel po' di tempo
to so bili lepi časi bei tempi!
lepega dne un bel giorno
pren. lepi spol il bel, il gentil sesso
za koga ne imeti lepe besede essere scortese con qcn.
z lepo (dobro)
besedo pri kom nič ne opraviti non combinare niente con le belle
lepo godljo komu skuhati combinare un bel pasticcio
iron. hvala lepa za tako pomoč bell'aiuto il tuo (il vostro) !
na lepe oči posojati denar prestare soldi sulla parola
lepa reč, kaj naj storim?! (izraža zadrego) mo' che faccio?!
ta je lepa! quest'è bella!
biti v najlepših (najboljših)
letih essere nel fiore degli anni
bot. lepa kislica romice (Rumex pulcher)
lepi čeveljc ciripedio, pianella della Madonna (Cyripedium calceolus)
lepi jeglič primula (Primula auricula)

B) lépi (-a -o) m, f, n
ne z lepo ne z grdo né con le belle né con le brutte
delati se lepega farsi bello
(kaj storiti) zaradi lepšega per far colpo, per fare bella figura
iti na lepše andarsene, andare in vacanza, andare a spassarsela
na vsem lepem d'un tratto, improvvisamente
iti na sprehod v lepem andare a passeggio col bel tempo
iskanje lepega v umetnosti la ricerca del bello nell'arte

leporārius 3 (lepus) zajčji: lageos (sc. vitis) est, quae Latine leporaria dicitur: nam λάγως lepus Serv. Od tod subst.

1. leporārium -iī, n prvotno = „zajčja ograda“, zajčnica, zajčnik, potem sploh divjačinska obora, zverinjak, živalski vrt, živalski rezervat: Varr., Gell.

2. leporāria -ae, f verjetno kraljevi ali planinski orel: ex his quas novimus aquilae maximus honos, maxima et vis. Sex earum genera. Melanaetos a Graecis dicta, eadem le[por]aria, minima magnitudine, viribus praecipua, colore nigricans Plin. (?).

lepôta (-e) f

1. bellezza; avvenenza; grazia; bello; vaghezza; vezzosità:
ženska lepota bellezza femminile
klasična lepota bellezza classica

2. (lepa stvar) bellezza, attrattiva:
občudovati naravne lepote ammirare le bellezze naturali
biti cvet lepote essere bellissimi (-a)
sijati v vsej svoji lepoti risplendere in tutta la propria bellezza
šalj. deveta lepota fossetta (del mento)

lepus -oris, m (etim. nedognana beseda)

1. zajec: Pl., Ter., Ca. fr., Varr., V., H., Plin., Mart.; o zajklji: lepus cum praegnans sit Varr.; preg.: et lepus hic aliis exagitatus erit O. ali excitare aliis leporem Petr. (gl. ex-agitō in ex-citō); kot ljubkovalna beseda: mea columba, mi lepus! Pl. moj zajček!; apel. o bojazljivcih: in praetoriis leones, in castris lepores Sid.

2. metaf.
a) lepus marīnus morski zajček (Aplysia depilans Linn.), strupena morska školjka s tipalnicami, ki sta podobni zajčjim ušesom: lepores lati O., in lepore, qui in Indico mari etiam tactu pestilens vomitum … creat Plin.
b) ozvezdje Zajec: Hyg., post Lepus sequitur Ci.

Opomba: Lepus fem. le: fecundae leporis sapiens sectabitur armos H.

les [le] plurielod le, la

léskovka (-e) f bacchetta di nocciolo; bacchetta:
kadar otrok nagaja, poje leskovka quando il bambino fa le bizze, viene picchiato

(lessus), le acc. sg. lessum, m zastar. beseda = narekanje, naricanje, žalovanje za mrličem: Thetis quoque etiam lamentando lessum (v novejših izdajah pausam) fecit filio Pl. (Trucul. 4, 2, 34), mulieres genas ne radunto neve lessum funeris ergo habento Tab. XII ap. Ci.

lésti (lézem) imperf.

1. strisciare (rettile, lumaca);
lesti na drevo arrampicarsi sull'albero

2. pren. arrancare, avanzare lentamente, faticosamente:
alpinist leze proti vrhu gore l'alpinista avanza lentamente verso la cima della montagna

3. scorrere, colare (sudore, lacrime)

4. andare:
lesti ko polž andare a passo di lumaca
lesti po vseh štirih andare carponi

5. pren. (prodirati, riniti, prihajati) uscire, spuntare; penetrare, filtrare:
iz razpok je lezla voda l'acqua usciva dalle fessure
prva travica že leze iz zemlje la prima erbetta sta già spuntando dalla terra
jutranja svetloba leze skozi okna la luce mattutina filtra dalle finestre

6. cascare

7. diffondersi, propagarsi:
utrujenost leze po vsem telesu la stanchezza si propaga per tutto il corpo

8. (počasi se bližati) andare; calare; sprofondare:
lesti proti sedemdesetim andare verso la settantina
lesti v dolgove sprofondare nei debiti

9. pren. (počasi minevati) passare, scorrere lento (ore, tempo)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prišlo je vse, kar leze in gre è venuta tantissima gente
od presenečenja so mu oči lezle iz jamic dallo stupore strabuzzò gli occhi
sonce leze izza hriba, za hrib il sole sorge, tramonta dietro la montagna
hiša leze na kup la casa è fatiscente
lesti na kup (od žalosti, obupa) disperare
lesti vkup (od lakote) crollare (dalla fame)
lesti na oči (spanec) appesantire le palpebre
lesti na prsi (glava) reclinare sul petto
lesti v glavo (vino) dare alla testa
lesti v dve gube incurvarsi, piegarsi (dalla vecchiaia)
lesti v hrib (cesta) arrampicarsi, inerpicarsi sul monte
lesti v kosti (strah) prendere paura, impaurirsi
lesti v leta invecchiare
pog. vulg. lesti nekam, v rit, v zadnjico komu adulare qcn., vulg. leccare il culo a qcn.
lesti narazen (blago) essere logoro
lesti narazen (lice, od zadovoljstva) allargarsi in un sorriso di soddisfazione
lesti narazen (propadati) andare in rovina
lesti skupaj (oči) chiudersi dal sonno
žarg. šol. komaj lesti passare la classe a malapena, essere un cattivo scolaro

léšnik (-a) m nocciola:
luščiti, nabirati, treti, zmleti lešnike sgusciare, cogliere, schiacciare, macinare le nocciole
dodati omaki za lešnik masla aggiungere al sugo una noce di burro
pren. ni vredno piškavega lešnika non vale un fico secco
bot. ameriški lešnik arachide, nocciolina americana (Arachis hypogaea)
PREGOVORI:
s hudičem ni dobro lešnikov treti dal cattivo è meglio tenersi alla larga