Franja

običájno prislov usually, habitually, generally, in general, commonly, as a rule

kot običájno as usual
Kako je kaj? - Kot običájno How is life these days? Much as usual.

ob-iectō -āre -āvī -ātum (frequ. k obicere)

1. nasproti metati, postavljati, držati: caput fretis V. potapljati se, spuščati se v morje (o labodu), ingerit obiectans trepidantibus ora leonis Sil., huc illuc clipeum obiectare Stat.

2. nastavljati, izpostavljati: in acie celebra vitam o. Pac. fr., se hostium telis o. L., aliquem periculis S., caput (življenje) periclis V., vitam procellis Cl., animam pro cunctis V. žrtvovati.

3. metati kaj pred koga, komu: nos feris et beluarum laniationibus Arn., advenas equis mandendos Mel.

4. metaf. očitati: famem nostris C., mihi lacrimulam Cispiani iudicii obiectas? Ci., alicui vecordiam S., alicui possessiones ex bonis proscriptorum S. fr., crimen impudicitiae T.; pesn.: natum (sina = smrt sinovo) obiectat et imputat illis O.; z ACI: Pl., nobilitas obiectare Fabio fugisse eum Ap. Claudium collegam L.

ob-īrāscor -īrāscī -ātus sum (ob in īrāscī) razjeziti, ujeziti se, (raz)srditi se nad kom, čim; abs.: cum male audiunt, impendio commoveantur et obirascantur Ap.; z dat.: obirascens fortunae Sen. ph., castigare vero irascentem et ultro obirasci incitare est Sen. ph., cessantibus obirasci Ap., mihi Cl. Pogosto pt. pf. obīrātus 3 razjezivši se, jezeč se na koga (kaj), nad kom (čim), jezen na koga ali kaj: aut Romana sacra susceperant aut fortunae, ut fit, obirati cultum reliquerant deum L., o. potentibus Sen. ph., Caesar ait se non posse galeam adgnoscere, hominem pulchre posse, et adiecit, puto obiratus, quod … Sen. ph., obirata rebus parum sibi cedentibus Sen. ph.

object¹ [ɔ́bdžikt] samostalnik
predmet, stvar
ironično predmet posmeha ali usmiljenja; cilj, smoter, namen
slovnica objekt

no object brez pridržkov, postranska stvar (v oglasih)
money is no object denar ne igra vloge
salary no object plača je postranska stvar
what an object you are! kako pa izgledaš!
with the object of doing s.th. z namenom kaj narediti
to make it one's object to do s.th. zastaviti si cilj nekaj narediti
there is no object in doing that nesmiselno je to narediti
slovnica direct object objekt v tožilniku, direktni objekt

object² [əbdžékt]

1. prehodni glagol
ugovarjati (to)
očitati

2. neprehodni glagol
ne strinjati se, nasprotovati, protestirati (to, against)

do you object to my smoking? imaš kaj proti, če kadim?
if you don't object če nimaš nič proti, če se strinjaš

obligation [-sjɔ̃] féminin obveznost, dolžnost; potreba, nujnost; obveznica, zadolžnica

sans obligation brezobvezno
remplir ses obligations izpolniti svoje obveznosti
obligation scolaire šolska obveznost
fête féminin d'obligation (religion) zapovedan praznik
obligation foncière zastavnica
obligation alimentaire, d'entretien obveznost alimentacije, preživnine
obligations de fonds publics (commerce) državni papirji
aucune obligation d'achat! neobvezen nakup!
s'acquitter d'une, remplir une, satisfaire à une obligation izpolniti obveznost
assumer, contracter une obligation prevzeti obveznost
émettre, rembourser des obligations izdati, izplačati obveznice
être dans l'obligation de biti prisiljen, biti dolžan, morati
faire honneur à ses obligations poravnati svoje obveznosti, dolgove
se faire une obligation (de) smatrati za svojo obveznost ali dolžnost
imposer une obligation naložiti obveznost
avoir beaucoup d'obligation à quelqu'un pour quelque chose biti komu dolžan veliko zahvalo za kaj
il m'incombe l'obligation obvezan sem (de za, k)

oblige [əbláidž] prehodni glagol
prisiliti
pravno obvezati (to)
naložiti (delo); ustreči (with s, z)
biti zaželen

to oblige o.s. obvezati se
to be obliged to (do s.th.) morati (kaj narediti)
to be obliged to s.o. for s.th. biti komu hvaležen za kaj
much obliged! najlepša hvala!
to oblige you tebi na ljubo
an early reply will oblige prosimo za skorajšen odgovor

oblígirati to oblige (to)

oblígirati se to oblige oneself (za kaj to something, to do something)

ob-ligō -āre -āvī -ātum (ob in ligāre)

1. (z)vezati, navez(ov)ati, privez(ov)ati, obvez(ov)ati, zvez(ov)ati, zavez(ov)ati: obligatus corio Corn. zvezan v usnjeno vrečo, muscus (sc. articulis) obligatus Plin. navezan, Prometheus obligatus aliti H. uklenjen za orla, o. oculos Sen. ph., os Plin., Aesculapius primus vulnus obligavit Ci., o. crus fractum Pl., brachia T., venas T. podvezati, aliquem (vulnus alicuius) Ci., Suet., obliga, obsigna cito (sc. epistulam) Pl., surculum libro Varr. oviti.

2. metaf. obvez(ov)ati, zavez(ov)ati: Suet., Icti., o. aliquem sibi liberalitate Ci., hostes beneficio Ci., aliquem sponsione L., pignore fidem Cu. z zastavo se zavezati k zvestobi, militiae sacramento Ci. (vojaka) zapriseči, s prisego vezati, foedere obligatus L. vezan s pogodbo (z zavezo), o. se nexu Ci., unum vadem tribus milibus aeris L. zavezati na plačilo, obligabis me (sc. tibi) Plin. iun.; tako tudi obligari alicui obvez(ov)ati, zavez(ov)ati se komu: me tibi obligatum fore Ci. obvezan, zavezan, obligatam redde Iovi dapem H. za katero si se z obljubo zavezal, da jo boš dal = zaobljubljeno; z ut in cj.: obligor, ut tangam laenifera litora Ponti O. obvezan (prisiljen) sem; s sup.: obligati sunt interrogatum Amm.: occ.
a) (z)vezati = ovreti (ovirati), utesniti (utesnjevati): hoc iudicio districtus atque obligatus Ci.
b) zastaviti (zastavljati), v zastavo da(ja)ti, zadolžiti (zadolževati): fortunas suas Ci., praedia fratri Suet., bona sua pignori Icti. zastaviti, praedia obligata Ci. zastavljena, zadolžena (naspr. soluta), o. fidem L. besedo.
c) koga narediti (delati) krivega česa: ludos scelere Ci., aliquem scelere Ci., Suet.; pesn.: caput perfidum votis H. biti kriv neizpolnitve storjene zaobljube; pregrešiti se z neizpolnitvijo storjene zaobljube; med. in refl. zagrešiti, pregrešiti se (grešiti) zoper kaj, zagaziti, zaiti, zabresti v kaj, zapasti (zapadati) čemu, v kaj: obligari fraude impiā Ci., legum iudiciumque poenis Ci., superstitione Ci., obligare se furti Scaevola ap. Gell.

oblīquō -āre -āvī -ātum (oblīquus)

1. naravna(va)ti, usmeriti (usmerjati), naperiti (naperjati) kaj poševno, storiti, narediti (delati), napraviti (napravljati) kaj poševno (postrani, napošév): oculos obliquat Cerberus O. škili, ensem in latus obliquat O. zamahne v stran, sinūs (sc. velorum) in ventum o. V. jadra poševno proti vetru nape(nja)ti, specula, quae facies prospicientium obliquant Sen. ph., insigne gentis (sc. Sueborum) obliquare crinem nodoque substringere T. česati postrani.

2. metaf. prikrito (presejano, pretreseno, ublaženo) izreči (izrekati): et k, quae et ipsa quorundam nominum nota est, et q, cuius similis effectu specieque, nisi quod paulum a nostris obliquatur, coppa apud Graecos nunc tantum in numero manet Q., preces Stat., responsum Arn.

oblītterātor -ōris, m (oblītterāre) izbrisovalec iz spomina; kdor stori, da se (kaj) pozabi: Paul. Nol., commemorator, non obliterator vetustatum Tert.

ob-lītterō -āre -āvī -ātum (ob in līttera = kaj napisanega premazati, prečrtati, izbrisati) od tod metaf. iz spomina (iz)brisati, potisniti (potiskati) v pozabo, pahniti (pehati) v pozabo, povzročiti (povzročati), narediti (delati), (po)skrbeti da se kaj pozabi: nec (sc. mandata) ulla oblitteret aetas Cat., rem silentio oblitteravit Suet., (sc. consul) adversam pugnam prosperā oblitteravit L., publici beneficii mei memoriā privatam offensionem oblitterarunt Ci.; nav. pass. oblitterari v pozabo preiti (prehajati), pozabiti (pozabljati) se: Sen. tr., Q. idr., inimicitiae Pelopidum exstinctae iam atque oblitteratae Acc., res prope iam oblitterata L. pozabljena, nondum oblitteratā memoriā belli L. vojna še ni bila pozabljena, oblitterata aerarii nomina T. pozabljene terjatve državne zakladnice (pozabljeni dolgovi pri državni zakladnici).

oblīviō -ōnis, f (oblīvīscī)

1. pozaba, pozabljenje, pozabljanje: Varr., H., Iuv. idr., memoriam discordiarum oblivione delere Ci., ab oblivione vindicare Ci. rešiti pozabe, iztrgati pozabi, in oblivionem alicuius rei venire Ci. ali capere oblivionem alicuius rei Plin.; tudi capit me oblivio alicuius rei Ci. ali rem oblivione conterere Ci. = pozabiti (pozabljati) (na) kaj, aliquid oblivioni dare L. pozabi prepustiti (prepuščati), izročiti (izročati), aliquid oblivione dimittere T. izbrisati (si) kaj iz spomina, pozabiti na kaj, aliquem in oblivionem alicuius rei adducere L. poskrbeti (storiti), da kdo kaj pozabi, in oblivionem ire Sen. ph. v pozabo pri(haja)ti, preiti (prehajati), per oblivionem Suet. s pozabo, s tem, da pozabi, „pozabivši“, omnium factorum dictorumque oblivio Suet. ali discordiarum oblivio Iust. splošna pomilostitev, amnestija, lex oblivionis N. zakon o pomilostitvi; (pesn.) pl.: Gell., lividae obliviones H. zavistno pozabljanje.

2. pozabljivost, slab spomin: inter cetera in eo mirati sunt homines et oblivionem et inconsiderantiam Suet., oblivioni obluctari Cu., Claudii oblivio T. — Poseb. oblivionis amnis ali aqua, tudi oblivio amnis Sen. ph., Lact. (o podzemeljski reki pozabljenja Lethe). — Kot nom. propr. Oblīviō -ōnis, f Oblivióna, reka v tarakonski Hispaniji (zdaj Lima): Plin., Mel., L. epit., Fl.

oblivious [əblíviəs] pridevnik (obliviously prislov)
pozabljiv
poetično ki prinaša pozabo

to be oblivious of s.th. pozabiti na kaj
to be oblivious to s.th. biti gluh za kaj, ne meniti se za kaj

ob-līvīscor -scī, oblītus sum (k linere, levis = v spominu prečrtati, iz spomina izbrisati; oblītus iz *oblīvitus)

1. pozabiti, pozabljati kaj, na kaj; tudi = hote ne misliti več na kaj (naspr. memini, in mentem venit): cui placet, obliviscitur, cui dolet, meminit Ci.; z gen.: H., V., N., Iust., Sen. ph. idr., offensarum T., controversiarum ac dissensionis C., obliviscere caedis atque incendiorum Ci., nimium … oblite tuorum O.; refl.: sui oblivisci pozabljati nase =
a) ničesar ne vedeti o sebi, ne zavedati se; α) za časa življenja (= ne vedeti, v katerem času da se živi): T. (Dial.). β) po smrti: Sen. tr.
b) ne zavedati se = biti raztresenih misli: prorsum oblitus sum mei Ter.
c) spozabljati se = ne misliti na svojo dostojnost: non oblita Iuno sui Val. Fl.; redkeje z acc.: Acc., Iust., Aur., Vulg., o. artificium Ci., se quoddam oblitum N., o. amissos Graecos V., obliviscendus et illis H.; z inf.: Ter., O., Suet., emere oblitus es Ci.; z ACI: T., Cu., Sen. rh., obliviscitur se patrem esse Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: L., Cu., H., Sen. ph., ut unde audierit oblitus sit Ci.; metaf.: saecla obliviscentia Cat. hitro pozabljajoča, poma degenerant sucos oblita priores V. pogrešajoča, oblito palato O., oblito pectore Cat.

2. metaf. pozabiti (pozabljati) (na) kaj = vnemar pustiti (puščati) kaj, ne (z)meniti se za kaj: Sen. ph., Petr., o. pudoris O., feritatis ingenitae L., consuetudinis suae Ci., sui Ci., V. izneveriti se sebi (svojemu značaju, svojim navadam, načelom); z acc.: cultum oblitus es Caecil.; z inf.: obliti sunt Romae loquier linguā Latinā Naev. ap. Gell.

Opomba: Oblīvīscor v pass. pomenu: adoptivae familiae obliviscuntur Paul.; pogosto pt. pf. oblītus 3 pozabljen: Val. Fl., Val. Max., Aug., oblita mihi carmina V.

oblīvium -iī, n (pesn. in poklas. soobl. = oblīviō) pozaba, pozabljenje; večinoma v pl.: Lucr., Sil., Stat., Val. Fl. idr., securos latices et longa oblivia agere V., alicuius rei oblivia agere O. ali ducere H. pozabiti (pozabljati) na (kaj); sg. šele poklas. v prozi: Ambr., sententiam oblivio transmittere T.

obljubi|ti (-m) obljubljati

1. versprechen (komu kaj jemandem etwas), ein Versprechen geben (komu jemandem)
sveto obljubiti hoch und heilig versprechen
dati si obljubiti od koga (jemandem) ein Versprechen abnehmen
trdno obljubiti fest versprechen, Brief und Siegel geben auf
obljubiti za pozneje komu kaj (jemanden) auf später vertrösten
obljubiti in dati je dvoje Versprechen und Halten ist zweierlei

2. slovesno: geloben, ein Gelöbnis ablegen

3. (priseči) schwören
obljubiti maščevanje Rache schwören

4. (obetati) verheißen; komu kaj: (jemandem etwas) in Aussicht stellen

5.
javno obljubiti nagrado ipd.: (einen Preis) ausloben

6. da bo ugodeno: zusagen, zusichern (komu kaj (jemandem) etwas)

ob-loquor -loquī -locutus sum (ob in loquī) govoriti proti komu, čemu, govoriti nasprotno komu, prigovoriti (prigovarjati), da(ja)ti ugovor, ugovarjati komu, čemu, vmeša(va)ti se v kaj; abs.: Afr. ap. Non., Gell., ferocissime oblocuti erant Cu., tandem obloqui desistunt L.; z dat.: alicui Pl., homini Plin.; pesn. peti vmes, k čemu, ob čem, peti ob spremljavi koga, česa: non avis obloquitur O., obloquitur numeris septem discrimina vocum V. ob svojem petju igra na sedemstrunsko plunko, spremlja svoje petje s sedemstrunsko plunko (sedemstrunskimi citrami); occ.

1. grajati, karati: quidquid obloquimur Sen. ph.

2. psovati, zmerjati, grditi: nempe obloqui me iusseras Pl., quod nunc gannit et obloquitur Cat.

ob-mōlior -īrī -ītus sum (ob in mōlīrī) poriniti (porivati), potisniti (potiskati), (z)valiti kaj pred koga, kaj v obrambo: truncos arborum et saxa Cu., nec in promptu erat, quod obmolirentur L., o., quae ruinis strata erant L. zgraditi, zadelati.

ob-nītor -nītī -nīxus (-nīsus) sum (ob in nītī)

1. upreti (upirati) se, opreti (opirati) se, potisniti (potiskati), pritisniti (pritiskati) na (v, ob) kaj, proti čemu: Q., trunco (dat.) arboris V., obnixo genu scuto (dat.) N. s kolenom uprtim v ščit, upirajoč koleno v ščit, scutis corporibusque ipsis obnixi L., stabili gradu obnixus L., portam torquet obnixus umeris V., stant obnixa omnia contra V. vse se trdno upira drugo v drugo.

2. upreti (upirati) se, zoperstaviti (zoperstavljati) se, nasprotovati komu, čemu, braniti se česa, boriti se proti, postaviti (postavljati) se po robu čemu: venti obnixi lacerant nubila Stat., nec obniti contra sufficimus V., nec omisit Silanus obniti T.; z dat.: videntur navigia … obnitier undae Lucr., o. trahentibus T., consilio ali manu hostibus T.; metaf.: frustra obnitente T., obnitente vi animi Vell.; z dat.: mens obnixa malo Val. Fl., o. muneribus alicuius T., ne dux quidem obniti adversis T., o. adversus avaritiam Aug.

3. na vso moč si prizadevati, se truditi, delati pri čem, za kaj, proti čemu: Pauli victoriam impedire Vell., cum saepe obnitens repugnasset Vell. — Od tod adj. pt. pf. obnīxus 3, adv. -ē stanoviten, vztrajen, trden, odločen: obnixus corde curam premebat V., obnixi frangunt mala murmura dentes V., obnixus animus ad perpetiendos cruciatus volnerum aut ignium Sen. ph., obnixum silentium tolerans Ap., obnixus mugitus Ap., obnixā fronte Aug. s trdim (= trmastim, svojeglavim) čelom, omnibus obnixe opibus nostrum nos officium meminisse Pl., manibus pedibusque obnixe omnia facere Ter., manibus pedibusque obnixe omnia facere T. vse žile (moči) nape(nja)ti, obnixe oboedire L., meus animus meomet dolori obnixe oppositus Fr., colloquia petere obnixe Amm., obnixe inflexibilis mansit Amm., obnixe deprecari, ne … Symm., aliquem obnixe petere, ut … Hier.; z inf.: obnixi non cedere V. trdno odločeni ne umakniti se, trdno odločeni, da se ne umaknejo; adv. acc. n.: obnixum taces Aus.