Franja

Zadetki iskanja

  • loger [lɔže] verbe transitif nastaniti, pod streho vzeti, namestiti; verbe intransitif stanovati, ložirati

    se loger nastaniti se
    être logé stanovati
    loger chez quelqu'un ložirati, stanovati pri kom
    loger quelqu'un chez soi sprejeti koga pod streho, v svoje stanovanje
    être logé à l'étroit stanovati na tesnem
    où êtes-vous logé? kje stanujete, ložirate
    la balle est logée dans la chair krogla tiči v mesu
    loger en garni stanovati v opremljeni sobi (stanovanju)
    loger pour la nuit prenočiti
    être logé à la même enseigne biti v istem položaju
    loger àla belle étoile (familier) (pre)spati, prenočiti na prostem
    trouver à se loger dobiti prenočišče (stanovanje)
    se loger quelque chose dans la tête vbiti si kaj v glavo
    se loger une balle dans la tête pognati si kroglo v glavo
  • loi [lwa] féminin zakon, postava; pravo

    d'après la loi po, ustrezno zakonu
    loi pénale, criminelle kazenski zakon
    loi de l'offre et de la demande zakon ponudbe in povpraševanja
    loi martiale nagli sod
    loi du talion zakon povračila (zob za zob)
    loi électorale volilni zakon
    loi du milieu (= de la pègre) zakon podzemlja (zločincev, sleparjev ipd.)
    loi de la pesanteur zakon težnosti
    lois pluriel de la guerre vojni zakon, vojno pravo
    disposition féminin, article masculin de loi zakonska določba
    dans l'esprit de la loi v duhu zakona
    au nom de la loi v imenu zakona
    hors la loi izven zakona
    infraction féminin aux lois kršitev zakonov
    projet masculin de loi zakonski načrt
    avoir force de loi imeti zakonsko moč
    j'ai la loi pour moi imam zakon (pravico) na svoji strani
    enfreindre (ali contrevenir à), transgresser, respecter, observer la loi prekršiti, prestopiti, spoštovati, izpolnjevati zakon
    faire loi biti obvezen
    je m'en fais une loi to smatram za svojo obveznost, dolžnost
    nul n'est censé d'ignorer la loi nepoznavanje zakona ne varuje pred kaznijo
    prendre force de loi postati pravnomočen
    passer en loi postati zakon
    la loi a passé zakon je bil sprejet
    promulguer une loi razglasiti zakon
    prendre, recevoir, subir la loi de quelqu'un biti odvisen od koga
    tourner, éluder la loi obiti zakon
    nécessité fait loi sila kola lomi
  • loin [lwɛ̃] adverbe daleč(proč); daleč oddaljen (de od); daleč nazaj (dans v)

    au loin v daljavi, daleč proč, daleč nazaj
    de loin od daleč, iz daljave
    de loin en loin tu pa tam, od časa do časa
    du plus loin que je me souvienne kakor najbolj daleč nazaj se sploh morem spomniti
    ni de près ni de loin docela, popolnoma, familier absolutno ne
    non loin de ne daleč od
    plus loin dljè, dljè nazaj
    loin que (+ subj) daleč od tega, da bi ..., namesto da bi, ne samo, da ne ...
    loin qu'il m'aide, il me nuit ne samo, da mi ne pomaga, temveč mi še celó škoduje
    aller loin iti daleč(tudi figuré), uspeti (v življenju)
    aller, mener loin imeti velike posledice
    ne plus aller loin (familier) ne več dolgo trave tlačiti
    aller trop loin (zlasti figuré) predaleč iti, pretiravati
    être bien loin de niti misliti ne na to, da bi ...
    être loin (figuré) biti odsoten z mislimi
    être loin de son compte zelo se uračunati, figuré zelo se motiti
    être parents de loin biti v daljnjem sorodstvu
    mener loin dolgo trajati (zaloga), figuré daleč se povzpeti
    porter loin daleč segati
    voir loin daleč videti (figuré), biti bistroviden
    ne pas voir plus loin que son nez (familier) biti zelo kratkoviden (tudi figuré)
    il y a loin de ... à daleč je od ... do, velika je razlika med ... in ...
    il ne le portera pas bien loin (figuré) s tem ne bo daleč prišel
    loin d'ici! proč od tod! pojdi(te) mi izpred oči!
    loin de là! daleč od tega! kje pa! popolnoma napačno!
    loin de moi cette pensée! še zdaleč ne mislim na to!
    pas à pas on va loin počasi se daleč pride
    loin des yeux, loin du cœur daleč od oči, daleč od srca
  • lók aro moški spol ; (mostu) arohe ženski spol ; (godala) arohot moški spol

    gotski lok arc en ogive (ali ogival, gothique)
    košarasti lok (gradbeništvo) arc en anse de panier
    krožni lok (geometrija) arc de cercle
    obrvni lok (anatomija) arcade ženski spol sourcilière
    oporni lok arc-boutant moški spol
    plužni lok (pri smučanju) virage moški spol stemmé, stemm moški spol
    podkovni lok (gradbeništvo) arc en fer à cheval
    rebrni lok (anatomija) arc costal
    lok z dvema stebroma (arhitektura) arc-doubleau moški spol
    strelec z lokom archer moški spol, tireur moški spol à l'arc
    svetlobni lok (tehnika) arc électrique (ali voltaîque)
    svodni lok arc de voûte, arceau moški spol
    trolistni lok (gradbeništvo) tréfle moški spol
    napeti lok bander (ali tendre) l'arc
    prenapenjati lok (figurativno) passer la mesure (ali les bornes), exagérer, aller trop loin
  • lokàv rusé, roué, finaud; sournois, fourbe

    lokav pogled regard moški spol sournois
    lokavo gledati regarder en dessous
  • lončén de (terre) glaise, d'argile, de (ali en) terre cuite

    lončeni izdelki, lončena posoda poterie ženski spol
    lončena peč poêle moški spol en faîence
  • lônec (-nca) m

    1. pentola; pignatta:
    emajlirani, glinasti, lončeni lonci pentole smaltate, di argilla, di terracotta
    gosp. ekonom lonec, lonec na pritisk pentola a pressione
    lonec za kuhanje bollitore
    lonec za ribe pesciera, pesciaiola

    2. vaso (da fiori)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne imeti kaj dati v lonec non aver da mangiare, essere alla fame
    pren. gledati sosedu v lonec cacciare il naso negli affari altrui
    pren. živeti ob, pri polnih loncih vivere, nuotare nell'abbondanza
    pren. dajati vse v en lonec fare d'ogni erba un fascio
    igre zbijanje lonca gioco della pentola
    geogr. erozijski lonec pentola d'erosione
    geogr. ledeniški lonec pentola glaciale
    metal. livarski lonec secchione
    fiz. Papinov lonec pentola di Papin
  • long, ue [lɔ̃, g] adjectif dolg; dolgotrajen; počasen; redek (juha); adverbe dolgo, dolgo časa; masculin dolžina

    long de 5 mètres 5 m dolg
    long comme un jour sans pain neskončno dolg
    à la longue sčasoma
    à long terme dolgoročen
    de 3 mètres de long 3 metre dolg
    de long en large sem in tja, gor in dol
    de long en long vedno dalje, dljè
    de longue main (figuré) oddavna
    en long v dolžino, dolg
    en long et en large po dolžini in širini
    le long de vzdolž, ob
    tout le long de sa vie vse svoje življenje
    (tout) au long, tout du long (figuré) na dolgo in na široko, obširno
    tout le long de la journée ves dolgi dan
    à une longue échéance dolgoročno
    nous sommes amis de longue date smo dolgoletni prijatelji
    canon masculin à longue portée daljnometni top
    aller de long en large hoditi sem in tja, gor in dol
    avoir le bras long (figuré) imeti velik vpliv, biti vplivna oseba
    en dire long mnogo govoriti, povedati o
    son attitude en dit long njegovo zadržanje pove vse o tem, je dovolj jasno glede tega
    être long dolgo trajati
    être long à venir (dolgo) se pustiti čakati
    faire long feu vleči se, ne biti ne konca ne kraja (česa)
    en savoir long sur dobro se spoznati na, mnogo vedeti o
    tomber de tout son long pasti po vsej svoji dolžini
  • longueur [lɔ̃gœr] féminin dolžina, dolgost; dolgotrajnost, dolgo trajanje figuré počasnost

    longueur d'onde valovna dolina
    longueur focale (optique) goriščna razdalja
    longueur d'arrêt (automobilisme) zavorna dolžina (razdalja)
    longueur de roulement au décollage, à l'atterrissage dolžina za vzlet, za pristanek
    en longueur po dolžini
    mesure féminin de longueur dolžinska mera
    saut masculin en longueur (sport) skok v daljino
    (sport) gagner d'une longueur zmagati za dolžino
    traîner, tirer en longueur vleči se, zavlačevati se
  • lontananza ženski spol oddaljenost, daljava; razgled, panorama

    en lontananza v daljavi; od daleč
  • loque [lɔk] féminin cunja, krpa, capa; figuré človek brez energije, »cunja«

    tomber en loques razpadati v cape
  • losange [lɔzɑ̃ž] masculin romb

    en losange rombaste oblike
  • loterie [lɔtri] féminin loterija; figuré stvar, igra sreče; tvegana stvar

    billet masculin de loterie loterijska srečka
    Loterie nationale (francoska) dražvna loterija
    mise féminin en loterie (iz)žrebanje, srečkanje
    mettre en loterie (iz)žrebati, srečkati
  • loteríjski de (la) lotería

    loterijski dobitek premio m en la lotería
    loterijska srečka billete m de lotería
    loterijsko žrebanje sorteo m
  • lotíti se empezar, comenzar, principiar

    lotiti se dela ponerse a trabajar, poner en obra
    strah se ga je lotil ha cogido miedo
    strah se me loti me entra miedo
    lotiti se pisanja empezar a escribir
    lotiti se koga arremeter contra alg
  • loup [lu] masculin, zoologie volk; svilena polmaska za obraz; napaka v delu, v izdelku

    loup de mer morski pes; pri vratu zaprt pulover
    un (vieux) loup de mer star, izkušen mornar, pomorščak
    mon loup moj dragec, ljubček
    loup dans la bergerie (figuré) volk v ovčji staji
    loup habillé en berger (figuré) volk v ovčjem kožuhu
    loup marin morski volk (riba)
    entre chien et loup v (večernem) mraku
    un froid de loup volčji (pasji) mraz
    il fait noir comme dans la gueule du loup tema je kot v rogu
    enrhumé comme un loup biti čisto hripav
    saut masculin de loup širok jarek
    tête féminin de loup ščet na dolgi palici
    avoir une faim de loup biti lačen kot volk
    être connu comme le loup blanc biti zelo znan
    hurler avec les loups pridružiti se tistim, ki napadajo, kritizirajo koga; delati kot drugi
    donner la brebis à garder au loup, enfermer le loup dans la bergerie kozla za vrtnarja narediti
    se jeter, se mettre dans la gueule du loup (figuré) iti v levji brlog
    en fuyant le loup il a rencontré la louve prišel je z dežja pod kap
    marcher à pas de loup neslišno, po prstih hoditi (da bi koga presenetili)
    tenir le loup par les oreilles biti v kočljivem položaju
    la faim chasse le loup du bois (figuré) lakota, sila kola lomi
    les loups ne se mangent pas entre eux vrana vrani oči ne izkljuje
    quand on parle du loup, on en voit la queue če o volku govoriš, (volk) že tudi pride
  • louvoyer [luvwaje] verbe intransitif, marine v cikcaku pluti proti vetru, križariti; iti v cikcaku, ovinkati; figuré po ovinkih skušati priti do cilja

    en louvoyant (figuré) po ovinkih
  • lòv1 caza f ; fig persecución f

    lov s pogonom caza de acoso
    lov na divje race caza de ánades silvestres (ali salvajes)
    lov na divjega petelina caza del gallo silvestre
    lov na fazane (jerebice) caza del faisán (de la perdiz)
    lov na lisice (zajce, volkove) caza del zorro (de la liebre, del lobo)
    lov na gamse (jelene) caza de gamuzas (del venado)
    lov s sokoli cetrería f
    divji, tatinski lov caza furtiva, caza en vedado
    lov na divje prašiče caza del jabalí
    čas za (na) lov época f hábil
    mali lov caza menor
    véliki lov caza mayor, caza de montería
    peklenski lov (mit) caza infernal
    prepovedan lov caza prohibida (ali en vedado)
    biti na lovu estar de caza (tudi fig)
    iti na lov ir (ali salir) de caza (ali a cazar)
    uprizoriti lov na dar caza a, cazar (tudi fig)
  • lovíti cazar; dar caza a; coger , Arg agarrar

    ribe loviti pescar
    tatinsko (divje) loviti cazar en vedado
    loviti na trnek pescar con caña
    loviti s sokoli cazar con halcón
    sapo loviti jadear
    loviti se (otroška igra) jugar a perseguirse y cogerse
  • lūceō -ēre, lūxī (lūx)

    I. intr.

    1. jasen, svetel biti, svetiti se: quae (sc. stella) luce lucebat aliena Ci., lucet via longo ordine flammarum V., virgatis lucent sagulis V., lucens lunae globus V., lucet in ore rubor O., lucent oculi O., lucentes faces O., stagnum lucentis lymphae O. bistre, lilia per varios lucent … colores Val. Fl., lucentes flammae Sil.; o dnevu: en umquam lucebit ille dies, quo … ? Sil., lucente iam die Amm. ko je bil že beli dan, že za belega dne; brezos. lūcet (beli) dan je, svetlo je, dani se, svita se: nondum lucebat, cum Ameriae scitum est Ci., antequam luceret, simulatque luceret Ci., si luxerit Cat.; tudi: lucet hoc Pl. zdaj je že beli dan, haud multo post luce lucebit Pl.

    2. occ. svetleti, lesketati se skozi kaj, viden biti, videti se: Arabio lucet bombyce puella Pl., femineum lucet sic per bombycina corpus Mart.

    3. metaf. svetiti se, svetleti, v oči biti (udarjati), očiten, viden, jasen biti: mea officia et studia, quae parum ante luxerunt Ci., virtus … quae … lucet in tenebris Ci., cum res ipsa tot tam claris argumentis signisque luceat Ci. je jasna, quarum (sc. figurarum) utilitas … vel clarissime lucet Q.

    II. trans. svetiti da(ja)ti čemu, omogočiti (omogočati) svetenje, užariti (užarjati), razžariti (razžarjati), vž(i)gati kaj: cercum Pl., novae nuptae facem Pl., candida lumina Enn., fenestrae … factae ad lucendum It. da dajejo (prepuščajo) svetlobo.