Franja

tláčiti (-im) imperf.

1. pigiare, comprimere; schiacciare; pestare; riempire:
tlačiti grozdje pigiare l'uva
tlačiti krompir schiacciare le patate

2. ficcare, pigiare:
tlačiti obleko v nahrbtnik pigiare il vestito nello zaino
pren. tlačiti znanje v glavo riempire la testa di nozioni
tlačiti hrano vase ingollare il cibo

3. pren. soffocare:
tlačiti dvome, jezo, strah soffocare i dubbi, la rabbia, la paura

4. pren. gravare, pesare, opprimere; tormentare;
tlači jih revščina sono poveri in canna
tlačila ga je mora aveva gli incubi, era tormentato dagli incubi
ne bo več dolgo trave tlačil fra non molto tirerà le cuoia
ni vreden, da zemljo tlači è un miserabile indegno di calcare la terra
pren. vse tlačiti v en koš fare d'ogni erba un fascio

toaléta (-e) f

1. obl. toilette:
večerna toaleta una toilette da sera

2. kozm. toilette

3. toilette, toletta; evf. bagno:
iti na toaleto andare alla toletta, al bagno

tobák (-a) m

1. bot. tabacco (Nicotiana tabacum):
obirati tobak raccogliere il tabacco
nasadi tobaka piantagioni di tabacco

2. (posamezni listi rastline) tabacco:
tobak za pipo tabacco da pipa
tobak za njuhanje, za žvečenje tabacco da fiuto, da naso, tabacco da masticare
ščepec tobaka presa, pizzico di tabacco
pren. ni vredno pipe tobaka non vale un fico secco

tóčka (-e) f

1. punto (tudi mat. ):
izhodiščna točka punto di partenza
razdalja med dvema skrajnima točkama la distanza tra due punti estremi

2. mat. punto;
izračunati vrednost funkcije v kaki točki na intervalu calcolare il valore della funzione in qualche punto dell'intervallo
diametralna točka punto diametralmente opposto
realna točka punto reale
stična točka punto d'incontro

3. ekst. punto:
razgledna točka belvedere; vista panoramica
izletniška točka meta di gite

4. pren.
mrtva točka punto morto
gradnja je na mrtvi točki la costruzione è a un punto morto

5.
boleča točka punto dolente; punctum dolens
razmere v zdravstvu so naša boleča točka le condizioni in cui versa la sanità sono il nostro punto dolente

6. (točka dnevnega reda, zakona ipd. ) punto:
dopolnilo k tretji točki zakona aggiunta al punto 3 della legge

7. (točka sporeda, prireditve) numero:
plesna, solistična točka numero di danza, solistico

8. (enota za vrednotenje dosežkov) punto:
šport. zmagati po točkah vincere ai punti
na natečaju je dosegel 85 od 100 možnih točk al concorso ha totalizzato 85 dei 100 punti possibili
šport. razdeliti si točko pareggiare, realizzare un pareggio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pokazati na belo točko fischiare un rigore
voj. iskati mehke točke obrambe cercare i punti deboli della difesa
pren. začenjati z ničelne točke ripartire da zero
to je njegova šibka točka è il suo punto debole
pren. Arhimedova točka punto di partenza
med. bolečinska točka punto dolorifico
šport. kazenska točka penalità
elektr. nevtralna točka punto neutro
fiz., voj. ničelna točka punto zero
triangulacijska točka punto di triangolazione
bot. vegetacijske točke rastline cellule embrionali
tekst. vezna točka punto di imbastitura
geogr. višinska točka quota

točnost je lepa čednost frazem
(pregovor) ▸ a pontosság szép erény
Točnost je lepa čednost, pa vendar se včasih zamudi ne da izogniti. ▸ A pontosság szép erény, de néha elkerülhetetlen a késés.

tóda but; however

tóda vendar but yet, still, nevertheless; all the same; for all that
on bi mogel to napraviti, tóda vem, da ne bo he can do it, but I know he will not

tolerírati (-am) imperf., perf. tollerare; sopportare:
tolerirati drugačne tollerare i diversi, gli altri
tolerirati ideje, nazore tollerare le idee, i principi
ne morem tolerirati, da se tako vedeš non sopporto il tuo comportamento

tolikér (-a -o) adj. tanto, così grande:
v sosednji trgovini nimajo tolikere izbire nel negozio vicino non c'è tanta scelta
vse je odvisno od tolikerih stvari tutto dipende da tante circostanze

toliko [ó]

1. količinsko: [soviel] so viel, so viel
toliko in toliko so und so viel
toliko kot [soviel] so viel wie, [soviel] so viel als
desetkrat/trikrat toliko das Zehnfache (Zehnfaches), zehnmal [soviel] so viel/ das Dreifache (Dreifaches), dreimal [soviel] so viel
dvakrat toliko das Doppelte, doppelt [soviel] so viel
stokrat toliko das Hunderfache (Hunderfaches)
prav toliko [ebensoviel] ebenso viel, [genausoviel] genauso viel

2. (tako zelo) so sehr, [soviel] so viel; (tako rekoč) so gut wie
prav toliko [ebensosehr] ebenso sehr, [ebensoviel] ebenso viel, geradesoviel, [genausoviel] genauso viel, genausosehr
sedaj vem toliko kot prej jetzt bin ich so klug wie zuvor
ne privoščiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega nicht das Weiße im Auge gönnen, nicht das Schwarze unter dem Nagel gönnen
ne zaupati niti toliko, kolikor je za nohtom črnega nicht über den Weg trauen
pomeniti toliko kot X gleichbedeutend sein mit X, dem X gleichkommen

3.
kolikor toliko (za silo) halbwegs
toliko bolj umso mehr

4. (do neke mere) einigermaßen, podredno: insofern/insoweit (toliko … ker insofern … als)

5.
toliko da kaum, mit Not
toliko da ne fast; nahe daran, [daß] dass …

6.
vsake toliko (časa) in regelmäßigen Abständen
|
kolikor glav, toliko misli [soviel] so viel Köpfe, [soviel] so viel Sinne

tóliko so much (oziroma many); this much, that much; such a number (oziroma an amount, a quantity itd.); as many, so many

tóliko kolikor as much as
dvakrat tóliko twice as much (oziroma many)
še enkrat tóliko as much (oziroma many) again
še enkrat tóliko dolg as long again
kolikor tóliko pretty well, fairly
tóliko bolj (takó) ker... the more so because...
tóliko bolje (slabše) so much the better (the worse)
tóliko, da ga niso ubili they almost killed him
tóliko hujše so much the harder

tóliko autant, tant, tellement

dvakrat toliko deux fois autant
še enkrat toliko encore une fois autant
toliko bolj (več) d'autant plus
toliko manj d'autant moins
toliko bolje (slabše) tant mieux (pis)
toliko da à peine
toliko da ni padel il s'en est fallu de peu qu'il ne tombât, il a failli tomber
kolikor toliko plus ou moins, tant bien que mal
v toliko sur ce point
toliko ljudi tant de monde
toliko stvari tant (ali tellement) de choses
kolikor glav, toliko mnenj autant de têtes, autant d'avis

tolmáč (-a) | -ica (-e) m, f

1. interprete; star. traduttore (-trice); šalj. turcimanno:
biti za tolmača fare l'interprete, fare da interprete

2. star. (razlagalec) chiosatore, commentatore

tolstorép (-a -o) adj. vet.
tolstorepa ovca pecora da lana

tolšča samostalnik
1. (podkožna maščoba) ▸ háj, zsír, zsiradékPo uspešno končanem postu boste ugotovili, da ste izgubili nekaj odvečne tolšče. ▸ A böjt sikeres befejezése után azt fogja tapasztalni, hogy a felesleges zsír egy részétől megszabadult.Na tem območju je veliko število grizlijev, ki nabirajo svojo zimsko tolščo z lovljenjem rib. ▸ A terület nagyszámú grizzlynek ad otthont, amelyek a téli hájukat halfogással szerzik.Jeseni, ko si polhi nabirajo tolščo za zimsko spanje, so do vratu zaposleni z iskanjem hrane. ▸ Ősszel, amikor a pelék a téli álmuk előtt hájat növesztenek, teljesen el vannak foglalva a táplálék keresésével.Debelost, čezmerna količina tolšče na telesu, je med najpogostejšimi boleznimi našega časa. ▸ Az elhízás, azaz a test túlzott zsírtartalma korunk egyik leggyakoribb betegsége.
2. (mlečna maščoba) ▸ tejzsírKapljice tolšče v kozjem mleku so manjše, zato je lažje prebavljivo. ▸ A kecsketej könnyebben emészthető, mivel a benne lévő zsírcseppek kisebbek.

ton² [ó] moški spol (-a …) pogovora, barve, glasu ipd.: der Ton, govora, stavka, izjave: der Tonfall; (barva) die Färbung; (občevalni Umgangston, osnovni Grundton, pogovorni Unterhaltungston, rdečkast Rotton, sprašujoč Frageton, ukazovalni Kommandoton)
zmes tonov das Tongemisch
dajati ton čemu (einer Sache) den Ton angeben
slišati/spoznati po tonu, da … (jemandem) anhören, [daß] dass …
v pogovornem tonu im Konversationston

toníti (tónem) imperf. ➞ utoniti

1. affondare, andare a fondo

2. perdersi, sparire; sprofondare, essere somerso:
resnica tone v množici besed la verità è sommersa da una valanga di parole
toniti v spanec sprofondare nel sonno
pren. z državljansko vojno dežela tone v krvi con la guerra civile il Paese sprofonda in un mare di sangue
pren. sonce tone za goro il sole cala dietro il monte
Benetke polagoma tonejo Venezia sta lentamente sprofondando

topníštvo (-a) n voj. artiglieria:
poljsko, gorsko topništvo artiglieria da campagna, da montagna
lahko, težko topništvo artiglieria leggera, pesante

tórba (-e) f borsa, sporta; sacca:
nakupovalna torba la borsa della spesa
hladilna torba frigo portatile
kopalna torba borsa da spiaggia
lovska torba carniere
potovalna torba sacca
šolska torba cartella
torba za čevlje scarpiera
torba za orodje bolgia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nositi glavo v torbi rischiare la pelle
pren. imeti zmeraj polno torbo novic avere sempre un sacco di notizie da dare

tórbica (-e) f dem. od torba borsetta; borsello:
ženska torbica borsetta, borsa
moška torbica borsello
večerna torbica borsetta da sera
voj. torbica za naboje giberna

tôvor (-óra) m

1. carico:
odpraviti, prevzeti tovor spedire, prendere in consegna un carico
razsuti tovor carico sfuso
koristen tovor carico utile

2. carico, soma; ekst. traino:
sedlo za tovor basto da soma