Franja

borovničev pridevnik
1. (o živilih) ▸ áfonya
2. (o grmu ali delu grma) ▸ áfonya

borsa¹ f

1. torba; mošnja:
la borsa della spesa nakupovalna torba
borsa da viaggio potovalka
borsa da tabacco mošnjiček za tobak
borsa dell'acqua termofor
borsa da ghiaccio vrečica za led
borsa diplomatica diplomatski kovček

2. ekst. mošnja, denar:
o la borsa o la vita! denar ali življenje!
avere la borsa piena, vuota imeti polno, prazno mošnjo
aprire, sciogliere la borsa odpreti denarnico, razvezati mošnjiček
chiudere, stringere la borsa varčevati, skopariti
mungere, vuotare la borsa di qcn. molsti, izkoriščati koga
toccare qcn. nella borsa prositi koga za denar
pagare di borsa propria plačati iz lastnega žepa

3.
borsa di studio štipendija

4. premija, denarna nagrada (pri boksu)

5.
borsa di pastore bot. plešec (Capsella bursa pastoris)

6. anat. mošnja, vreča:
borsa scrotale mošnja
la borsa del canguro kengurujeva trebušna vreča

7. mešiček:
avere le borse sotto gli occhi imeti mešičke pod očmi, imeti nabrekle veke

8. pren. dolgčas; mora, dolgočasnež, tečnež:
che borsa! kakšen dolgčas!

bórza Bolsa f (de Comercio)

borza dela Bolsa de trabajo
črna borza mercado m negro, fam estraperlo m, comercio m clandestino (ali ilícito)
kupiti, prodati na črni borzi comprar, vender de estraperlo
špekulirati na borzni jugar a la bolsa

bórzen (of) exchange

bórzna cena exchange price, market price
bórzni časopis commercial (ali financial) newspaper, money-market report
bórzni zaključek final hours pl of trading; trading unit; full lot
bórzno kotiranje quotation
bórzno poročilo stock list, official quotations pl, financial news, market report
bórzni pravilnik stock-exchange regulations pl
bórzni senzal stockbroker
bórzna špekulacija stockjobbing
bórzni špekulant stockjobber

bórzen de Bourse, boursier, financier

borzni tečaj cours moški spol de la Bourse (des valeurs), cote ženski spol de la Bourse (ali en Bourse)

bórzen de (la) Bolsa; bursátil

borzni makler agente m de cambio y bolsa
borzno notiranje cotización f oficial en Bolsa
borzno poročilo Boletín m de la Bolsa
borzni posel, borzna kupčija operación f bursátil
borzni špekulant especulador m de Bolsa
borzni tečaj cotización f de Bolsa, cambio m bursátil
borzni vrednostni papirji valores m pl bursátiles (ali admitidos en Bolsa)

bōs, bovis, gen. pl. nav. boum, pa tudi bovum (Ci., Hier.) in bovom (V.), st.lat. boverum (Ca.), dat. in abl. pl. nav. būbus (pri Aus. bŭbŭs) ali bōbus (Ci., H.), m in f (prim. gr. βοῦς, dor. βῶς)

1. govedo; kot masc. bik, vol, kot fem. krava: Ci. idr.; preg.: bos lassus fortius fingit pedem Aug., Hier. stopa trše, clitellae bovi sunt impositae Poeta in Ci. ep., Amm. = prisoja se mi nekaj, čemur nisem kos, prim.: non nostrum, inquit, onus; bos clitellas Q.; šalj. met. iz govejega usnja rezan bič: ubi vivos homines mortui incursant boves Pl.

2. pren.
a) o živalih, podobnih govedu: α) bōs Lūca ali Lūca (lūca) bōs, gl. Lūca pri Lūcānī. β) severni jelen, los: est bos cervi figurā C. γ) „(morski) vol“, morska riba iz družine ploč: O., Plin.
b) ozvezdje Bik ali Junec: Varr.

Opomba: Nom. sg. bovis: Varr., Petr.

boscis -idis, f ali boscas -adis, f (gr. βοσκάς) boscida, boskada, neha majhna raca: Col.

Bosporus (Bosphorus) -ī, m (Βόσπορος, Βόσφορος, po mitu o Ioni iz βοῦς in πόρος = „Goveji brod“) Bospor, morska ožina. Poseb.

1. B. Thrācius (Βόσπορος Θράκιος ali τὸ Βυζαντιακὸν στόμα) Traški Bospor (zdaj Bospor) med Trakijo in Malo Azijo: Varr., Mel., Plin., Amm.; pogosto tudi samo Bosporus Bospor: Mel., Val. Fl., navita Bosporum Poenus perhorrescit H., navita Bosporum tentabo H.

2. B. Cimmerius Kimerski Bospor med Črnim in Azovskim morjem: Varr., Mel., Plin., Amm.; pogosto tudi samo Bosporus (Bosporos) Bospor: Mel., Bosporos et Tanais superant O., qui super Bosporum colunt Cu.; navita Bosporûm poenas perhorrescit H. (nam. navita Bosporum Poenus perh.) se boji nevarnosti obeh Bosporov (= Traškega in Kimerskega); met. kot fem. Kimerski Bospor = pokrajine ob Kimerskem Bosporu, bosporsko kraljestvo: Pr., Bosporum confugere Ci. na bosporsko obalo. Od tod adj.
a) Bosporius (Bosphorius) 3: O. ali Bosporeus 3: Sid. (Βοσπόριος, Βοσφόριος) in
b) (v lat. obl.) Bosporānus 3 bosporski: Bosporanum bellum, Mithridates Bosporanus T., tractus Val. Max.; subst. Bosporānī -ōrum, m Bosporci, preb. ob Bosporu: Ci., T.
c) Bosporicus 3 bosporski: mare Gell.

bôsti picar; punzar

bôde me v boku siento punzadas en el costado; tengo dolores de costado
to bôde v oči eso salta a la vista (ali a los ojos)

botryōn² (botryō) -ōnis, m (gr. *βοτρυών) petljica z vinskimi jagodami ali petljiga (petljica brez vinskih jagod): Mart., Cass., It. (z obl. botryo), Isid. (z obl. botrio).

bottega f

1. prodajalna, trgovina:
la bottega del fruttivendolo trgovina s sadjem in zelenjavo
la bottega del macellaio mesnica
una bottega ben avviata uveljavljena, uspešna trgovina
metter su bottega, aprire bottega odpreti trgovino, začeti neko dejavnost

2. pren.
chiudere bottega zapreti štacuno, prenehati s čim
scarto di bottega ničvredna stvar ali oseba
fare bottega di tutto nepošteno trgovati z vsem
avere la bottega aperta šalj. imeti odprto štacuno, razporek

3. (obrtna) delavnica:
la bottega del falegname mizarska delavnica
ferri di bottega (obrtniško) orodje
stare a bottega da qcn. biti vajenec pri kom

4. umet. slikarska delavnica (v srednjem veku, v renesansi):
bottega di Giotto Giottova delavnica
opera di bottega opus umetnikovih pomočnikov

bottom¹ [bɔ́təm] samostalnik
dno, tla; vznožje; nižava, dolina; podlaga, osnova
vulgarno zadnjica; sedalo; ladijsko dno, ladja; usedlina, gošča
figurativno vzrok, razlog
pogovorno vztrajnost; enica (prestava v motorju); najoddaljenejši kraj; spodnje čelo mize, oseba, ki tam sedi

at (the) bottom dejansko, pravzaprav, v resnici
to act (ali stand) (up) on one's own bottom delati na svojo roko (odgovornost), biti neodvisen
from top to bottom od glave do pete
to be at the bottom of s.th. biti pravi vzrok česa
the bottom of the business bistvo stvari
to be embarked in the same bottom imeti isto usodo, udeležiti se iste stvari
to go to the bottom potopiti se, utoniti
from the bottom of one's heart z dna srca
to knock the bottom out of dokazati neresnico, ovreči, podminirati
bottom leather podplat
to get down to rock bottom priti stvari do dna
to send to the bottom potopiti
to touch bottom nasesti; figurativno zaiti v hude težave
to venture all in one bottom staviti vse na eno kocko
bottom up! izpij do dna!, eks!
at the bottom of the street na koncu ulice

bouillon [bujɔ̃] masculin (zračni) mehurček (pri vrenju kake tekočine); mesna juha; cenena restavracija; pluriel neprodani izvodi (publikacije, časopisov)

bouillon gras, de poulet mastna juha, kurja juha
bouillon de viande, de légumes, de tortue mesna, zelenjavna, želvina juha
bouillon d'onze heures zastrupljena pijača ali jed
bouillon de culture tekočina za kulturo mikrobov; ugodna sredina (miljé)
boire, prendre un bouillon izpiti skodelo juhe
boire un bouillon piti vodo (pri plavanju), figuré, familier izgubiti pri špekuliranju
bouillir à gros bouillons močnó vreti
retirer au premier bouillon odmakniti takoj pri zavretju
vomir le sang à gros bouillons močnó bljuvati kri

bound¹ [baund] samostalnik
meja; omejitev

out of all bounds čez mero
to keep within bounds ohraniti pravo mero; ne pretiravati
to put (ali set) bounds to omejiti kaj
the shop was placed out of bounds trgovina je bila (za dijake) prepovedana
out of bounds zunaj dopustne meje; vstop prepovedan
beyond all bounds pretirano
within the bounds of possibility v mejah možnosti

bound⁵ [baund] preteklik & pretekli deležnik od bind

bound up with s.o. navezan na koga
I'm (ali I will be) bound gotovo bom, jamčim za to
bound to s.o. for s.th. hvaležen komu za kaj

bourse [burs] féminin denarnica, mošnja; denar; štipendija; commerce borza; (lovska) mreža; pluriel, vulgairement modnik, mošnja

bourse d'études študijska štipendija
bourse du travail borza dela; zborovanje članov raznih sindikatov istega mesta ali pokrajine
cotation féminin en bourse notiranje na borzi
cours masculin de bourse borzni tečaj
la Bourse a monté, a baissé tečaji na borzi so se dvignili, so padli
sans bourse délier ne da bi kaj potrošili, brez vsakih stroškov, zastonj
la bourse ou la vie! denar ali življenje!
avoir la bourse plate, légère biti na tesnem z denarjem, biti suh
avoir la bourse ronde, bien garnie imeti mnogo denarja
faire appel à la bourse de quelqu'un koga za denar prositi
faire bourse à part, commune imeti ločeno, skupno blagajno
loger le diable dans la bourse (figuré) imeti kačo v žepu, biti brez denarja
ouvrir sa bourse à ses amis denarno pomagati prijateljem, posoditi jim denar
spéculer, jouer à la bourse špekulirati na borzi
tenir les cordons de la bourse voditi blagajno, razpolagati z denarjem

bout [baut] samostalnik
doba; trajanje; izmeničnost; napad

it comes to my bout jaz sem na vrsti
to have a bout at s.th. poskusiti kaj
at one bout na mah
this (ali that) bout tokrat
drinking bout popivanje
bout of illness napad bolezni

Bovīllae -ārum, f Bovile,

1. prastaro mestece v Laciju ob Apijevi cesti (blizu Bovil je Milonova tolpa ubila Klodija): O., Pr., T. idr. — Soobl. Bovīlla -ae, f Bovila: Front. — Od tod adj. Bovīllānus 3 bovilski, pri Bovilah: vicinitas Ci., pugna (med Klodijem in Milonom) Ci. ep.; subst.
a) Bovīllānus -ī, m Bovilčan, bovilski meščan: Luc.
b) Bovīllānum -ī, n Bovilsko (ozemlje): in Bovillano Asc.

2. mestece ali vas na ozemlju Arpincev; od tod adj. Bovīllānus 3 bovilski, pri Bovilah: fundus Ci. ep.

bovīnātor (bobīnātor) -ōris, m (bovīnārī) kričač, hrupnež, razgrajač, ali (po Gell. in Non.) = tergiversator: est strigosus bovinatorque ore improbus duro Luc. ap. Gell. et ap. Non.