Franja

upréti

upreti pogled v porter (ali fixer, diriger) son regard sur
upreti se komu résister à, s'opposer à, se révolter, se rebeller contre, se soulever
upreti se ob kaj s'appuyer sur (ali contre) quelque chose
upreti se (jed) répugner, dégoûter

upre|ti se¹ [é] (-m se) upirati se anstemmen (ob gegen); sich stemmen (s hrbtom mit dem Rücken, ob vrata gegen die Tür)

ur|a² ženski spol (-e …)

1. (dnevni čas) die Tageszeit
ob tej uri um diese Tageszeit
ob katerikoli uri zu jeder Tageszeit, zu jeder Tages- und Nachtzeit
v opoldanskih urah so um Tagesmitte
v poznih nočnih urah zu nachtschlafender Zeit
ob vsaki uri zu jeder Tagesstunde; zu allen Stunden

2. del dneva: die -stunde (dopoldanska Vormittagsstunde, jutranja Morgenstunde, nočna Nachtstunde, duhov Geisterstunde, Drudenstunde, Stunde der Gespenster)
ob pozni nočni uri zu vorgerückter Nachtstunde
ob tej uri (sedaj) zur Stunde

3.
ob kateri uri? um welche Zeit?

4.
koliko je ura? wie spät ist es?, [wieviel] wie viel Uhr ist es?
povedati, koliko je ura die Uhrzeit sagen

5.
ura je tri/štiri/pet/enajst es ist drei/vier/fünf/elf Uhr, es ist drei/vier/fünf/elf

úra (čas) hour; (žepna) watch; (stoječa, stenska, stolpna) clock; (namizna) timepiece

úra budilka alarm clock
peščena úra sand glass
sončna úra sundial
cerkvena úra church clock
úra z nihalom pendulum clock
zapestna úra wristwatch
ladijska úra chronometer
úra štoparica stopwatch
policijska úra curfew
konične úre rush hour
huda úra thunderstorm
učna úra lesson
proste úre free (ali spare) hours pl
smrtna úra the hour of death, dying hour, last hour
v zgodnjih úrah in the small hours
úra X vojska zero hour
v teku ene úre, v manj kot eni úri in less than an hour, within an hour
o úre do úre from hour to hour
prav ob tej úri at this very hour
po moji úri by my watch
pol úre half an hour, a half hour
pred pol úre half an hour ago
5 milj na úro 5 miles per hour, 5 miles an hour
vsake tri úre every three hours
več kot eno úro over one hour
ob tej úri at the present time, ZDA presently
polni, celi 2 úri for two hours at a stretch (ali pogovorno on the trot)
dobro úro a good hour
ob 12. úri at 12 o'clock, at noon
v smeri kazalca úre clockwise, (v nasprotni) anticlockwise
jermenček za zapestno úro watch strap, strap for wristwatch; (wrist) watch band; strap (ali cord, link, expansion) band
verižica za úro watch chain, (pri telovniku) watch guard
kolesje úre movement of a watch
ohišje úre clock case
vzmet úre watch spring
utež pri úri clock weight
kazalec úre hand
kazalec sončne úre gnomon
številčnica úre dial
tovarna úr clock factory, watch factory
trgovina z úrami clock trade, watch trade, trade in clocks and watches
koliko je úra? what time is it?, what's the time?, (redko) what o'clock is it
úra je 5 it is five o'clock
četrt na šest je it is a quarter past five
pol šestih je it is half past five
tri četrt na šest je it is a quarter to six
na moji úri je tri it is three by my watch
ob kateri úra? at what time?
je ta úra prav? is that clock (tvoja zapestna úra your wristwatch oziroma pogovorno watch) right?
on je točen kot úra he is as regular as clockwork
moja úra je točna my watch keeps perfect time
dobrih 5 úr je do mesta it's a good five hours to the town
moja úra gre dobro my watch is a good timekeeper
moja úra ne gre (se je ustavila, se je iztekla) my watch is not going (has stopped, isn't working)
moja úra je pokvarjena there is something wrong with my watch
navijte svojo úro! wind up your watch!
moja úra je navita my watch is wound up
úra bíje the clock strikes (oziroma is striking)
úra bo zdajci (od)bila 11 the clock is just about to strike eleven
úra je odbila 7 the clock has struck seven
odbila mu je zadnja úra his last hour is come
moja úra prehiteva my watch is fast (ali gains, is gaining)
moja úra zaostaja my watch is slow (ali loses, is losing)
vprašati koliko je úra to ask the time
naravnati (regulirati) úro po... to regulate (ali to set) one's watch by...
držati se rednih úr to keep regular hours
letalo je doseglo poprečno 450 milj na úro the plane averaged 450 miles an hour
dajati angleške úre (= lekcije) to give English lessons
to úro je treba naviti this clock needs winding up (ali rewinding)
moja úra je potrebna popravila my watch needs repairing
razmakniti konične úre (da ni navala na avtobuse itd.) to stagger office hours
rana úra zlata úra early to bed and early to rise makes a man healthy, wealthy and wise
delati 24 úr brez prekinitve (noč in dan) to work around the clock

úra (časovno) heure ženski spol

žepna ura montre ženski spol de poche
zapestna ura montre-bracelet ženski spol
stenska ura, z nihalom pendule ženski spol
stolpna ura horloge ženski spol
električna ura horloge électrique
peščena ura sablier moški spol
sončna ura cadran moški spol solaire
ura štoparica chronomètre moški spol
kilovatna ura kilowatt-heure moški spol
kontrolna ura enregistreur moški spol de temps
merilna ura (tehnika) indicateur moški spol, cadran moški spol, comparateur moški spol
glasbena ura leçon ženski spol de musique
govorilna ura heure d'audience, (pri zdravniku) heure des consultations
huda ura violent orage, tempête ženski spol
policijska ura (za lokale) heure de clôture (des cafés, des restaurants, etc.)
rana ura heure matinale
rana ura, zlata ura heure du matin, heure du gain; le monde appartient à ceux qui se lévent tôt
ura slovesa heure des adieux
smrtna ura heure de la mort, heure suprême, dernière heure
telovadna ura leçon de gymnastique
učna ura leçon ženski spol, cours moški spol, classe ženski spol
zlata ura montre en or
koliko je ura? quelle heure est-il?
ura je ena il est une heure
ura je pol dveh il est une heure et demie
ura je (točno) dve il est (exactement) deux heures; il est deux heures (précises)
ura je četrt na tri il est deux heures et quart
ura je tričetrt na štiri il est quatre heures moins le quart
ob kateri uri? à quelle heure?
ob petih à cinq heures
pol ure une demi-heure
poldruga ura une heure et demie
ob vsaki uri à toute heure
na dve uri, vsaki dve uri toutes les deux heures
vsako uro toutes les heures
od ure do ure d'heure en heure, d'une heure à l'autre
trikrat na uro trois fois par heure
ura prehiteva (zaostaja) za 10 minut la montre (la pendule. .) avance (retarde) de dix minutes
naravnati uro mettre la montre (la pendule …) à l'heure, régler la montre
naviti uro remonter la montre
pogledati, koliko je ura regarder l'heure, familiarno consulter sa montre
ura se je ustavila la montre (s')est arrêtée
vprašati koga, koliko je ura demander l'heure à quelqu'un
priti natanko ob uri arriver à l'heure précise (ali tapante)

úra (-e) f

1. ora:
hoditi dobro, slabo uro camminare un'ora buona, neanche un'ora
voziti s hitrostjo sto kilometrov na uro andare, correre alla velocità di cento chilometri all'ora
biti plačan na uro venir pagato a ora
biti oddaljen uro hoda esser a un'ora di cammino
koliko je ura? Ura je ena, tri che ora è, che ore sono? È l'una, sono le tre
delovna ura ora lavorativa
ura letenja ora di volo
avtobusi vozijo ob uri gli autobus circolano in orario
redne ure, nadure ore regolari, ore straordinarie
dajati, imeti ure klavirja dare, prendere lezioni di pianoforte
proste ure ore libere
šol., žarg. ura zgodovine, matematike ora, lezione di storia, di matematica
pren. zadnja ura ultima ora

2. (naprava) orologio:
ura bije, tiktaka, zvoni l'orologio batte, fa tic tac, suona le ore
ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, va indietro, ritarda
naviti uro caricare l'orologio
ročna, zapestna ura orologio da polso
stenska, stolpna, žepna ura orologio da muro, del campanile, della torre, orologio da tasca
nihalna ura orologio a pendolo
digitalna ura orologio digitale, numerico
šahovska ura orologio da scacchi
peščena, vodna ura clessidra, clessidra ad acqua
zelo natančna ura un orologio preciso, che spacca il minuto
pren. biti kot ura natančen essere un orologio, funzionare come un orologio
radijsko vodena ura orologio radiocomandato

3. žarg. (merilna naprava s številčnico):
ura za pritisk pare (v kotlu) manometro
ura za porabo vode (vodni števec) contatore dell'acqua
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vedeti, koliko je ura sapere che vento tira
imeti štete ure avere le ore contate
gledati kakor huda ura fulminare con lo sguardo; guardare torvo
naviti komu uro tirare le orecchie a qcn.
dvanajsta ura mu bije è ormai con l'acqua alla gola
huda ura temporale
policijska ura coprifuoco
ura molitve, počitka ora della preghiera, di riposo
fiz. atomska ura orologio atomico
biol. biološka ura orologio biologico
šol. govorilna ura ora per il colloquio coi genitori, ora di ricevimento
elektr. kilovatna ura kilowatora
šol. neopravičena ura assenza ingiustificata
teh. ura nič ora zero
PREGOVORI:
rana ura, zlata ura il mattino ha l'oro in bocca
ura teče, nič ne reče il tempo cammina con scarpe di lana
ura zamujena ne vrne se nobena acqua passata non macina più

úra (čas) hora f ; reloj m

žepna (zapestna, stenska, namizna, z nihalom, stolpna) ura reloj m de bolsillo (de pulsera, de pared, de sobremesa, de péndola, de torre)
štoparica cronómetro m
električna, peščena ura reloj eléctrico, de arena
sončna ura reloj de sol, (vertikalna) cuadrante m solar, (vodoravna) gnomon m
kilovatna ura kilovatio-hora m (kW/h)
konrtrolna ura reloj m registrador
merilna ura reloj de medición; contador m
vodna ura reloj de agua, clepsidra f
govorilna ura hora(s) f (pl) de consulta
huda ura tormenta f
ordinacijska ura hora f de consulta
policijska ura (za lokale) hora f de cierre
rana ura hora f matinal (ali de mañana)
rana ura, zlata ura a quien madruga, Dios le ayuda
smrtna ura hora f de la muerte, hora f suprema, última hora
uradne ure horas f pl (hábiles) de oficina
pevska (glasbena) ura lección f de canto (de música)
telovadna ura lección f de gimnasia
koliko je ura? ¿qué hora es?
ura je ena es la una
ura je pol dveh es la una y media
ura je (točno) dve son las dos (en punto)
ura je pet po moji uri por mi reloj son las cinco
ura jc četrt na šest son las cinco y cuarto
ura je tričetrt na šest son las seis menos cuarto
ob kateri uri? ¿a qué hora?
ob petih a las cinco
pol ure media hora
poldruga ura hora y media
ure in ure (durante) horas interas
vsaki dve uri cada dos horas
od ure do ure de una hora a otra
vsako uro (a) cada hora
dvakrat na uro dos veces por hora
ura prehiteva el reloj adelanta (ali va adelantando)
ura zaostaja (za pet minut) el reloj atrasa (de cinco minutos)
pogledati na uro mirar la hora
naravnati uro arreglar el reloj
naviti uro dar cuerda al reloj
priti natanko ob uri venir a la hora en punto
vprašati koga, koliko je ura preguntar a alg la hora

ùranak -ānka m
1. zgodnje vstajanje, zgodnja ura: na uranku ob jutranji zarji
2. jutranji sestanek; đurđevski uranak Jurjevo, izlet v naravo na J.

Urgō -ōnis, f Urgóna, najsevernejši otoček ob obali Etrurije (zdaj Gorgona): Mel., Plin., M.

Uscāna -ae, f Uskána, mesto v vzhodni Iliriji ob makedonski meji (zdaj Kičevo): L. Od tod Uscānēnsēs -ium, m Uskán(c)i, preb. Uskane: L.

uscita f

1. izhod; iztok, iztekanje; uhajanje:
all'uscita ob izhodu
di prima uscita pren. takoj
libera uscita voj. izhod
l'uscita di un gas, di un liquido dalle condutture uhajanje, iztekanje plina, tekočine iz cevovodov
via d'uscita pren. izhod

2. voj. (sortita) izpad

3. gled. nastop

4. šport parada:
uscita in tuffo parada s skokom

5. izhod:
l'uscita di un cunicolo, di una miniera izhod iz podzemnega hodnika, iz rudnika
uscita di sicurezza zasilni izhod
vicolo senza uscita slepa ulica

6. pren. izhod, rešitev

7.
unità d'uscita inform. izhodna enota

8. jezik obrazilo; končnica

9. izdatek:
buona uscita ➞ buonuscita

10. pren. (battuta) duhovita domislica, šala

11. elektr. izhod:
potenza d'uscita izhodna moč

Uscudama -ae, f Uskúdama, mesto v Trakiji ob Hemu, pozneje imenovano Hadrianopolis: Eutr., Amm.

Usipetēs -um, m (C., Fl.) in Usipiī -iōrum, m. (T., Mart.) Uzípeti, Uzípijci, germansko pleme, ki je v času Cezarja živelo na področju od reke Lippe proti severu ob desnem bregu Rena, od časa cesarja Tiberija naprej pa južno od Lippe.

Opomba: Pri T. in Mart. najdemo v izdajah gen. pl. Usipōrum.

uslúga service; favour; kindness; good turn

biti komu na uslúgo to be at someone's service
na uslúgo sem vam I am at your service
popolnoma sem vam na uslúgo I am wholly at your service
vas smem prositi za (neko) uslúgo? may I ask a favour of you?
imam prošnjo za posebno uslúgo I have a special favour to ask
izkazati, napraviti, storiti uslúgo to do (ali to render, to bestow) a favour (ali a service)
mi hočete napraviti uslúgo? will you do me a service?
napraviti dobro (slabo) uslúgo komu to do someone a good (a bad) turn
ponuditi svojo uslúgo to offer (ali to tender) one's services
povrniti uslúgo to repay (ali to pay back) a good turn, to return a favour
koristiti uslúge to utilize services
uslúga za uslúgo one good turn deserves another
veseli me, da sem vam lahkó na uslúgo (ob tej priliki) I am glad to be of service to you (on this occasion)

uso² m

1. raba, uporaba:
a uso di (namenjen) za:
libro a uso dei licei učbenik za gimnazije
d'uso v rabi, običajen:
effetti d'uso obleke, hišna oprava
lingua d'uso govorni jezik
prassi d'uso običajna praksa
fuori uso neuporaben (predmet); pren. nesposoben (oseba);
uso tessera za izkaznico:
fotografia uso tessera fotografija za izkaznico
istruzioni per l'uso navodila za uporabo
medicina per uso esterno, interno zdravilo za zunanjo, notranjo uporabo
oggetto per uso personale predmet za osebno rabo
fare uso di qcs. uporabiti, uporabljati kaj

2. uporaba (možnost uporabljanja):
camera con uso di cucina soba z uporabo kuhinje
perdere l'uso della ragione biti ob razum
riacquistare l'uso delle braccia, delle gambe ponovno uporabljati roke, noge

3. pravo služnost

4. vaja

5. navada, običaj:
all'uso di po:
piatto all'uso di Genova kulin. jed po genoveško
uso pelle, seta imitacija kože, svile
gli usi della campagna, della città podeželske, mestne navade
essere in uso biti v modi

6.
usi pl. uzusi

7. raba; ekst. pomen:
uso letterario, popolare knjižna, ljudska raba
l'uso fiorentino florentinščina
l'uso figurativo di un termine prenesena raba izraza

ustanovit|ev ženski spol (-ve …) die Gründung (fiktivna Scheingründung, ponovna Neugründung, države Staatsgründung, gospodinjstva Hausstandsgründung, Haushaltsgründung); umetnostne smeri, nauka: die Begründung; (vzpostavitev) die Errichtung (na novo Neuerrichtung); delovne skupine, komisije: die Bildung; vrtca, svetovalnice: die Einrichtung, das Einrichten (na novo die Neueinrichtung); (konstituiranje) die Konstituierung
slavnost ob ustanovitvi die Gründungsfeier
… ustanovitve Gründungs-
(dan der Gründungstag, leto das Gründungsjahr)
obletnica ustanovitve der Gründungstag (deseta zehnter Gründungstag)

Ustica -ae, f Ústika

1. reber na Sabinskem blizu Horacijevega podeželskega posestva: H.

2. otoček ob zahodni obali Sicilije: Plin.

usual [jú:žuəl]

1. pridevnik
običajen, navaden

as usual, šaljivo as per usual kot po navadi, kot običajno
it has become the usual thing with us to je postalo običajno pri nas
it is not usual for him to come so early ni (to) njegova navada, da bi prišel tako zgodaj
it is usual for shops to close at 7 o'clock trgovine se navadno zapirajo ob sedmih
the train is later than (is) usual vlak je prišel kasneje kot navadno

2. samostalnik
kar (kolikor) je običajno; običajna mera

how is life these days? -- The usual. (pogovorno) Kako je kaj? -- Kot običajno.

ūsūrpō -āre -āvī -ātum (iz ūsū in rapere) „prigrabiti si z rabo“

1. rabiti, uporabiti (uporabljati), porabiti (porabljati), poslužiti (posluževati) se česa, poseči (posegati) po čem, izkoristiti (izkoriščati) kaj, izrabiti (izrabljati) kaj, izvršiti (izvrševati), izvesti (izvajati), opraviti (opravljati), uresničiti (uresničevati), uveljaviti (uveljavljati), spraviti (spravljati) v veljavo: Pl., Varr., Plin., Suet., Icti. idr., viam Ci., genus poenae in improbos civīs Ci., ius Cu. uveljavljati, utrjevati, libertatem (volilno pravico) Ci., usurpata statim libertate T. ob prvem užitju svobode, officium Ci. nastopiti, solita munia, otium post labores T., comitatem et temperantiam T. kazati se prijaznega in vzdržnega, multa in vulgus grata usurpavit T.; od tod usurpatur, usurpatum est v rabi (navadi) je, navadno je, običajno je: Col., Ulp. (Dig.); subst. ūsūrpātum -ī, n navadno, običajno, navadno (običajno) stanje: amnis intra usurpata semper collium substiterat Plin. iun.

2. occ.
a) lastiti si, svojiti si, prisvojiti (prisvajati) si, (iz)terjati, zahtevati, uveljaviti (uveljavljati) pravico do česa: libertatem L., T., ius L., caelestes honores Cu., nomen civitatis Ci. zahtevati svojo pravico kot državljan, Segestanorum multis officiis usurpata et conprobata cognatio Ci., id, quod populi est, repetimus atque usurpamus L., idque unum ex publicis muneribus usurpare T.
b) poseb. kot jur. t.t. lastiti si, svojiti si, prisvojiti (prisvajati) si, prilastiti (prilaščati) si, polastiti (polaščati, polaščevati) se česa, zahtevati, dobi(va)ti, pridobi(va)ti si, uzurpirati α) po pravici: amissam possessionem Ci., possessionem (sc. provinciae) T., hereditates S. nastopiti, aliam gloriam Plin., imperium Iust.; od tod: usurpata mulier Q. Mucius ap. Gell. po enoletni rabi postala soproga; pren. čutiti, občutiti, začutiti, zazna(va)ti, opaziti (opažati): aures usurpant sonitum Pl., usurpare sensibus, oculis Lucr., quas neque oculis nec pedibus usurpavi Pl. β) protipravno: alienam possessionem L., gloriam istam Plin. iun., civitatem Romanam Suet., dominium Cod. I.

3. metaf. (besede) rabiti, uporabiti (uporabljati), poseči (posegati) po čem, omeniti (omenjati), v misel vzeti (jemati): verbum usurpabo vetus Pl., Graecum verbum usurpavi Ci., quod semper usurpamus in omnibus dictis Ci., id libenter usurpo sermonibus Ci., crebro usurpat „et consul et Antonius“ Ci., quod apud Bactrianos vulgo usurpabant Cu. kar je bilo pri Baktrijcih pregovorno, kar je pri Baktrijcih prešlo v pregovor, nomen tantum virtutis usurpas Ci., Curi non cum caritate aliqua benivola memoriam usurpare Ci. govor speljati na … , v govoru omeniti … ; occ. (po)imenovati, dati ime, nazivati: Col., is, qui sapiens usurpatur Ci., quos fratres inter se agnatosque usurpari atque appellari videmus Ci.

ūsus -ūs, m (ūtī)

1. raba, (u)poraba, (u)porabljanje, izkoriščanje, izraba, izrabljanje, poseganje po čem, úzus, navada, običaj: Plin., Q., Vell., Suet., Lamp., Amm., Icti. idr., armorum Cu., lini C., omnium rerum L., fons usui opportunus S., publicus usus H., nati in usum laetitiae scyphi H. za uživanje veselja, ad usum domesticum Ci., multa ad usum suum reservabat Ci., rem usui destinare Cu., quod satis in (za) usum est L., ferreus assiduo consumitur anulus usu O., fregit anulum, ne usui esset (da se ne bi uporabil (uporabljal), da ne bi rabil za … ) ad facienda pericula T., aliquid in usu habere C. rabiti, uporabljati, neminem in usu habes Plin. iun. nikogar ne uporabljaš za svoje opravke, naves non eundem usum celeritatis habebant C. niso bile zmogle enake hitrosti, in usu verbum esse coepit Sen. rh. je prišla v rabo, est mihi in usu Plin. iun. navajen sem, navado (v navadi) imam, pars umida … versa est in corporis usum O. v tvarino, (u)porabno za telo = v meso; occ. kot jur. t.t. (u)poraba = raba, izraba, užitek, uživanje tuje lastnine: usus et fructus Ci. ali usus fructusque Sen. ph.; pogosteje asindet. usus fructus Ci. poraba in užitek, usus (et) auctoritas Ci. (gl. auctoritas), usu capere (gl. usu-capio); meton. korist, prid, uporabnost, izkoristek, dobiček, dobitek, prednost, obresti, starejše obrestek: levis fructus, exiguus usus Ci., nescis, quem praebeat (sc. nummus) usum H., magnos usūs affere Ci., aliquis fuit usus in malo O., usui esse alicui Ci., S., N., Sen. rh. biti komu v korist (v prid), koristiti komu, ex usu esse Ter., C., Ci. koristiti, biti v korist, si quis usus mei est L. če morem kaj koristiti.

2. izvrševanje, opravljanje, vršitev, praksa: usus forensis Ci. izvrševanje odvetništva, odvetnikovanje, odvetniška služba, ad athletarum usum pertinere N. k atletskemu poslu (rokoborbi), homines traducere ab usu rerum rusticarum ad litem insolitam Ci., artis usus vulgaris Ci.; meton.
a) vaja: usus cotidianus et exercitatio C. vaja in urjenje, usu obduruerat civitatis patientia Ci., si usus magister est optimus Ci., usus magister egregius Plin. iun.
b) izurjenost pri izvajanju, izvrševanju česa, izkušnja, izkušnje, izkušenost, praksa: res posita in usu militari Ci., habere magnum in re militari usum C., duces usu praestantes N., nullius usūs imperator C., usu belli praestare N. po izkušenosti v vojni (v vojnih zadevah), usum in re publica habere Ci., amicitiam nec usu nec ratione habere cognitam Ci. niti po (osebnih) izkušnjah niti umevno (racionalno), usus ac disciplina C., usus eius provinciae C. izkušnje o tej provinci, usu rerum antecedere Ci. v poznavanju sveta, ars et usus T. teorija in praksa.

3. potreba, potrebščina, potrebnost, nuja, nujnost: in tot rerum usu necessario L., usum provinciae supplere Ci. nujne potreb(ščin)e, quae ad navium usum pertinent C. ladijske potrebščine, ad usum belli N., Cu. za potrebe vojne; usus est potreba je, treba je; abs.: mihi sic est usus Ter. brez tega pač ne morem biti, quando usus est Pl., si quando u. esset Ci., urbi multitudinem, ubi usus non esset (kadar bi ne bila potrebna), oneri rebatur esse L., de ceteris … dicemus, si usus fuerit Ci.; z abl. rei (v sl. gen.) ob dat. personae ali tudi brez njega: Gell. idr., usus est filio argenti minis Pl., si quid erit, quod extra magistratūs curatore usus sit Ci., naves, quibus consuli usus non esset L. ki jih konzulu ni manjkalo, tacere nequeo, quod tacito usus est Pl. ko je treba molčati, ad eam rem usus est homine astuto Pl.; z odvisnim stavkom: an quoiquamst usus homini, ut se cruciet? Ter. ali lahko ima kak človek potrebo … ; v enakem pomenu tudi usus adest: cum adesset usus C.; usus venit potreba nastopi: si usus veniat C., cum ad praetorem usus veniet Pl.; z abl. (v sl. gen.) ubi usus veniat consertā manu Pl.; ūsū venit, gl. ūsū-venit.

4. občevanje, druženje s kom, pozna(va)nje koga, (po)znanstvo s kom: Suet. idr., inter nosmet vetus usus intercedit Ci., in tanto usu nostro Ci. pri tako prisrčnem občevanju, cum Metellis erat ei non modo hospitium, verum etiam domesticus usus Ci., alicuius usum benevolentiamque retinere Ci. prijazno občevanje (ἓν διὰ δυοῖν); v obscenem smislu spolno občevanje, spolni odnos, polteno druženje: O., Tib.