Franja

Zadetki iskanja

  • variírati (-am) imperf., perf.

    1. intr. variare, mutare, cambiare:
    število učencev variira med dvajset in trideset il numero degli alunni varia da venti a trenta

    2. tr. variare:
    variirati glasbeni motiv variare un motivo musicale
  • varljív (-a -o) adj. ingannevole, ingannatore, illusorio, mentito, capzioso, fallace, mistificatorio:
    varljivo sklepanje un ragionamento capzioso
    varljiva sreča felicità illusoria
    v varljivi podobi sotto mentite spoglie
    varljiv sklep sofisma, sofisticheria
  • várnost (-i) f sicurezza:
    zagotoviti komu varnost garantire a qcn. la sicurezza
    osebna, pravna varnost sicurezza personale, giuridica
    potresna, požarna varnost stavbe la sicurezza antisismica, antincendio di un edificio
    premoženjska varnost sicurezza patrimoniale
    javna varnost pubblica sicurezza
  • varováti (-újem)

    A) imperf.

    1. custodire, difendere, guardare, essere a guardia:
    dlake varujejo žival pred mrazom i peli difendono l'animale dal freddo

    2. (prizadevati si, da se kaj ohrani) custodire:
    varovati skrivnost custodire un segreto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nareč. varovati mrliča vegliare il morto
    jur. varovati pravico difendere, tutelare il diritto
    varovati kot punčico svojega očesa custodire come la pupilla dei propri occhi
    bog varuj povedati komu! guai dire a qcn.!

    B) varováti se (-újem se) imperf. refl. (izogibati se) guardarsi (da):
    varovati se slabe družbe guardarsi dalle cattive compagnie
  • várstvo protection ženski spol , sauvegarde ženski spol , garde ženski spol , défense ženski spol , préservation ženski spol ; tutelle ženski spol , curatelle ženski spol

    v varstvu noči à la faveur de la nuit
    gozdno varstvo protection des forêts
    mladinsko varstvo protection de l'enfance et de l'adolescence en danger
    varstvo narave protection de la nature (ali des sites, du paysage)
    otroško varstvo protection de l'enfance
    pravno varstvo protection juridique (ali des lois)
    varstvo ptic protection des oiseaux
    socialno varstvo protection (ali aide ženski spol, assistance ženski spol) sociale
    društvo za varstvo živali société ženski spol protectrice des animaux
    spomeniško varstvo protection (ali préservation) des monuments
    varstvo proti zanašanju (avto) antidérapant moški spol
    iskati varstvo chercher un abri, se mettre à couvert, se réfugier chez quelqu'un (ali auprès de quelqu'un)
    vzeti koga v svoje varstvo prendre quelqu'un sous sa protection (ali sous sa sauvegarde, sous sa tutelle), protéger quelqu'un, prendre la défense de quelqu'un
  • várščina garantie ženski spol , caution ženski spol , cautionnement moški spol , nantissement moški spol , gage moški spol

    dati varščino donner (ali déposer, fournir, verser) une caution (ali un cautionnement)
  • váta ouate ženski spol , (za obveze) coton moški spol (ali ouate) hydrophile

    podložiti plašč z vato doubler un manteau d'ouate
  • váta (-e) f ovatta:
    kosmič vate un batuffolo di ovatta
    pren. zaviti koga v vato, držati koga v vati tenere qcn. nell'ovatta
    gastr. sladkorna vata zucchero filato
  • vážnost (-i) f

    1. importanza, rilievo; portata:
    važnost podatka l'importanza di un dato

    2. žarg. (domišljavost, bahaštvo) presunzione, alterigia; spocchia:
    zaradi svoje važnosti ni nikjer priljubljen per la sua presunzione non è benvisto
  • vbádati (-am) | vbôsti (vbôdem) imperf., perf.

    1. conficcare; affondare:
    vbadati iglo v tkanino, v platno conficcare l'ago nel tessuto, nella tela

    2. incidere:
    vbosti znamenje v kožo incidere un segno nella pelle

    3. redko (zbadati, zbosti) pungere
  • včlániti (-im) | včlanjeváti (-újem)

    A) perf., imperf. iscrivere; tesserare

    B) včlániti se (-im se) | včlanjeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. iscriversi, aderire a:
    včlaniti se v društvo, v stranko iscriversi a una associazione, a un partito
  • včŕtati (-am) perf.

    1. disegnare, segnare (dentro)

    2. mat. inscrivere:
    včrtati krog mnogokotniku inscrivere un poligono in un cerchio
  • vdélati (-am) | vdelávati (-am) perf., imperf.

    1. incastonare, montare, tempestare:
    vdelati diamant v prstan incastonare, montare un diamante nell'anello

    2. inserire, murare:
    vdelati okno v zidno odprtino inserire la finestra nell'apertura del muro
  • vèč plus, davantage; plusieurs

    več in več, vedno več de plus en plus
    več kot eno leto plus d'un an
    več kot je potrebno plus qu'il ne faut, tant et plus
    več ali manj plus ou moins
    nič več plus rien
    vas je več kot nas vous êtes plus nombreux que nous
    ne dežuje več il ne pleut plus
    niti besede več o tem plus un mot à ce sujet (ali là-dessus)
    čim več kdo ima, tem več hoče imeti plus on a, plus on veut avoir
  • vèč más

    trikrat več tres veces más
    dve leti več dos años más
    več kot 10 let más de díez años
    več kot potrebno más de lo necesario
    več in več, vedno več más y más, cada vez más
    več ali manj más o menos
    ne dežuje več ya no llueve
    nisi več otrok ya no eres un niño
    ničesar ne rečem več ya no digo más
    ne morem več ya no puedo más
    kaj hočeš (še) več? ¿qué más quieres?
  • večnost eternidad f ; perpetuidad f

    trajati, vleči se celo večnost eternizarse
    celo večnost sem čakal esperé una eternidad
    to traja že celo večnost eso dura (ali tarda) un siglo
  • véčnost éternité ženski spol

    trajati, vleči se celo večnost durer une éternité, s'éterniser, se perpétuer
    že celo večnost vas nisem videl il y a une éternité (ali un siècle) que je ne vous ai vu
  • véčnost (-i) f eternità; perennità:
    od tod do večnosti da qui all'eternità
    čakati celo večnost aspettare a lungo
    že celo večnost se nisva videla non ci si vedeva da un secolo
  • véder serein, clair, beau , (vesel) gai, enjoué , (dobre volje) de bonne humeur

    pod vedrim nebom en plein air, à la belle étoile
    kot strela z vedrega neba comme un coup de tonnerre (ali foudre)
  • védeti (vém) imperf.

    1. conoscere, sapere:
    vedeti novico, resnico sapere la novità, conoscere la verità
    ljudje ne vedo več, kaj je jetika la gente non sa più cosa sia la tubercolosi

    2. (z nedoločnikom) sapere:
    ni vedela, kaj reči non sapeva cosa dire

    3. pren. (navajati, vsebovati kak podatek) narrare, dire, volere:
    ljudska pripoved ve, da je tam bilo nekdaj jezero la leggenda vuole che lì vi fosse un tempo un lago

    4. kaj vem, kaj se ve, kdo ve (v adv. rabi za izražanje nedoločnosti, precejšnje množine, stopnje):
    odšel je, kdo ve kam se ne andò chissà dove
    knjige sem posodil kaj vem komu ho prestato i libri a non so chi
    imajo kaj vem kaj vse hanno di tutto
    iskal sem ga ne vem kje vse l'ho cercato per ogni dove

    5. pren. (v adv. rabi v sedanjiku, v zvezi z 'da' pomeni gotovo) certo, certamente:
    mi boš kmalu vrnil? Veš da bom mi restituirai presto? Ma certo

    6. (v medmetni rabi v drugi osebi; izraža obračanje na ogovorjenega, opozorilo, poudarja trditev) sai, sa:
    tiho, oče je bolan, veš zitto, papà sta male, sai
    veste kaj vam povem, pojdite k vragu! sa cosa le dico? vada al diavolo!
    nesramen si, veš sei proprio sfacciato, sai
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tako se je zgodilo, Bog že ve zakaj così è successo. Dio solo sa perché
    bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica non sappia la sinistra quel che fa la destra
    pren. to ve vsak otrok questo lo sanno già i bambini
    pren. dežja še ne bo, če kaj vem non pioverà ancora per quel che so
    imamo sadja, da ne vemo kam z njim di frutta ce n'è tanta che non sappiamo cosa farcene
    dal mu je vedeti, da ga ne mara več videti gli fece capire che non voleva più vederlo
    ne vem več za prosti čas non so più cosa sia un minuto di tempo libero
    kaznuj ga, da bo vedel za drugič puniscilo severamente, così saprà se farlo un'altra volta
    napil se je, da ni vedel zase era completamente ubriaco
    vrag vedi, vrag si ga vedi, kdaj bo konec tega chissà quando (ciò) finisce
    čas mineva, da sam ne veš kako il tempo passa inesorabile
    ne veste, kako sem vesel! quanto sono contento!
    pren. ne ve ne kod ne kam non sa che pesci pigliare
    ta človek ve, kaj hoče è uno che sa ciò che vuole
    pren. vem, kje ga čevelj žuli conosco le sue debolezze
    pren. ne ve, kje se ga glava drži non sa dove battere la testa
    obljubil si mi. Ne da bi vedel me l'avevi promesso. No, che io sappia
    ali misliš tudi ti oditi? Veš da ne (izraža zavrnitev) te ne vai anche tu? No, ma no
    pren. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača una gestione, a dir poco, caotica
    stori, kot veš in znaš fa' come meglio credi
    drži se, kot bi bil ne vem kdo ma chi si crede di essere?!
    PREGOVORI:
    več glav več ve uno solo non può saper tutto