Franja

puteal -ālis, n (subst. adj. puteālis -e; puteus)

1. marmornat, večinoma okrogel rob vodnjaka, marmornata, večinoma okrogla ograja vodnjaka: putealia sigillata duo Ci. ep.

2. metaf. nepokrito, vodnjaški ograji podobno zidišče (malo svetišče), putéal. Kraj, kamor je strela udarila, je bil za Rimljane svet; pontifex ga je posvetil, od strele razrito zemljo so poravnali, zaklali ovco (bidens, prim. bidental) ter kraj ogradili. Tak puteal je bil npr. na Forumu blizu rimske borze: H., O., Pers. idr., puteali et faeneratoribus inflatus Ci.; pod tem putealom, ki ga je obnovil neki Skribonij Libo(n) (od tod puteal Libonis H. ali puteal Scribonianum Fest.), je bil zakopan znameniti nož avgurja Ata Navija: Ci.

Pȳthō -ūs, f (Πυϑώ) Píto (gen. Pito), staro ime okolice mesta Delfi, pozneje tudi ime mesta samega: Lucan., Delphica Pytho Tib. — Od tod adj.

1. Pȳthicus 3 (Πυϑικός) pít(ij)ski, délfski: Apollo, oraculum, sortes L.

2. Pȳthius 3 (Πύϑιος) pít(ij)ski, délfski, Apólonov: Lucan., Apollo Ci., L., Plin., incola (= Apollo) H., dens Pr., vates Iuv. (gl. spodaj Pȳthia -ae, f), oraculum Ci., regna Pr. = delfsko mesto, Delfi; subst.
a) Pȳthius -iī, m Pít(ij)ski (= Apolon), Pítijec: Vell.
b) Pȳthia -ae, f (Πυϑία sc. ἱέρεια) pít(ij)ska (Apolonova) svečenica, Pítija, ki je prerokovala sede na trinožniku: Ci., N.
c) Pȳthia -ōrum, n (τὰ Πύϑια sc. ἱερά) pít(ij)ske igre, ki so jih prirejali sprva vsako deveto, pozneje vsako peto leto (septembra) na kriški oz. krisajski (po mestu Κρῖσα ali Κρίσσα imenovani) ravnici blizu Delfov na čast Apolonu, ker je ubil zmaja Pitona (Pȳthōn): H., O., Lucan., Plin., Ap. idr., Pythia vincere Vitr. zmagati na pit(ij)skih igrah.

quadrāgēnārius 3 (quadrāgēnī) sestoječ iz štiridesetih, ki drži (obsega) štirideset, štirideseteren: po številu: numerus Vulg., Aug.; po meri: fistula Vitr., Front. 40 palcev široka, tj. cev, katere plošča je bila 40 palcev široka, preden so jo zvili, dolium Ca. ki drži 40 kongijev (okrog 130 l); po dneh, letih: ieiunium Ambr. štiridesetdnevni post, pupillus Sen. ph. štiridesetleten; subst. quadrāgēnārius -iī, m štiridesetletnik: Arn.

quadrantārius 3 (quadrāns) k četrtini dvanajstdelne celote spadajoč

1. četrtinski: tabulae quadrantariae Ci. fr., (lex Valeria feneratoria de aere alieno je l. 86 vpeljala nove dolžniške knjige, po katerih so se dolgovi znižali na 1/4).

2. kar se dobi za četrtino asa, vreden četrtino asa: res quadrantaria Sen. ph. (o kopeli), quadrantaria permutatio Ambr. znižanje na 1/4 asa, toda: quadrantaria illa permutatio Ci. tista zamenjava kopelnine (kopališčnine), kopališkega beliča (Metelova soproga Klodija je baje kopališkemu nadzorniku nam. običajne kopelnine (1/4 asa) dala samo sebe; s tem si je prislužila vzdevek Clytaemnestra quadrantaria: Cael. ap. Q.).

quadriennal, e, aux [kwadrijenal, -no] adjectif štirileten; trajajoč štiri leta; ponavljajoč se vsako četrto leto

plan masculin quadriennal štiriletni plan
les Jeux Olympiques sont quadriennaux olimpijske igre so vsako četrto leto

quadruplātor (quadriplātor) -ōris, m (quadruplāre ali quadruplārī)

1. (iz quadruplāre početveriti) „početverj(ev)alec“ = pomnoževalec, povečevalec, izkoriščevalec, oderuh: quadruplatores beneficiorum suorum Sen. ph., ut cum quadruplatore agam, bis duplum quinquennium faciam Ap.

2. (iz quadruplārī ovajati, in to iz quadruplum početverjeno, štirikratnost)
a) javni tožnik, ovadnik, ovaduh = klečeplazec za četrtino (ker so ljudje te baže sprožili tožbo za štirikratno kazen (quadrupli actio), tj. predlagali so, naj se obtoženec (ovajenec) obsodi na četverno globo, od katere jim je po zakonu pripadala ena četrtina): Pl., Ci., P. F. idr., [quadruplatorem dictum ait Aelius G]allus [qui eo quaestu se tuebatur, ut eas res perse]que[retur, quarum ex legibus quadrupli erat] actio Fest.; metaf. podkupljiv sodnik: populum Romanum quadruplatoris et interceptoris litis alienae personam laturum L.
b) carinski zakupnik: invidere portoria quadruplatoribus Sid.

Opomba: Razširjena soobl. quadrupulator: ubi quadrup[u]lator quempiam iniexi[t] manum Pl. (Persa 70).

quadrus 3 (quattuor) štirikoten, štirioglat; od tod subst.

I. quadra -ae, f

1. štiriogelnik, štirikotnik, četverokotnik, četverokotnik, kvadrat, štirjak: deni in quadram pedes Q.

2. occ.
a) kot arhit. t.t. temeljni (vogelni) kamen, podstavek, plošča = najspodnejši in največji del pod stebrom: Vitr.
b) ploščica: Vitr.
c) štirikotna miza: Varr.; od tod: patulis parcere quadris V. o režnjih (kosih) kruha, ki so Trojancem rabili za mize (ali krožnike), alienā vivere quadrā Iuv. (kot zajedavec) sedati za tujo mizo, živeti ob tujem kruhu.
d) sploh štirioglat kos (košček), poseb. kos po zarezah na štiri dele deljenega hlebca: casei Mart., panis Sen. ph., mihi dividuo findetur munere quadra H. kos kruha. —

II. quadrum -ī, n = quadra

1. perticae dolantur in quadrum Col.

2. metaf. kot ret. t.t. prav(šnj)a oblika: redigere omnes in quadrum numerumque sententias Ci., aliquam sententiam in quadrum redigere Ci.

quaerō -ere, quaesīvī (-siī), quaesītum (osnovna obl. *quaiso, *quaeso, beseda nedognanega izvora; prim. soobl. quaesō)

1. iskati, poiskati: Enn. ap. Ci., Afr. ap. Non., Pac. ap. Non., Pl., Ter., Hirt., H., Ph., Tib., Pr. idr., legati Agesilaum quaerentes N., angustias quaerebat N., quaerere suos notos hospitesque C., portum C., Eurydicen, viam O., iuvencum per nemora V., quaesitae (nabrane) montibus herbae V., liberi ad necem quaerebantur Ci., quaerere aliquem ad poenam Eutr.; pesn.: oculis lucem V., te suum (svojega lastnika) decisa dextera quaerit V.; v pass. z gr. dat.: quaesitus matri (= a matre) agnus V., filia matri est quaesita O.; occ.
a) zastonj iskati = pogrešati, ne imeti (videti, najti): Plin. iun., Stat., Siciliam in Siciliā Ci., occasionem omissam (praetermissam) L., optatos Tyndaridas Pr., quaerit Boeotia Dircen O., hic ego virtutem vestram quaero, sapientiam desidero, veterem consuetudinem requiro Corn.
b) zahtevati, potrebovati, nanesti tako, da je treba (potrebno): Varr., bellum repens aut dictatoriam maiestatem aut Quinctium rectorem quaesisset L., pauca munimenta quaerebat (sc. alter collis) S., nego ego quidquam a testibus dictum, quod cuiusquam oratoris eloquentiam quaereret Ci.

2. metaf.
a) iskati kaj = skušati kaj dobiti, skušati (si) kaj pridobiti, težiti (stremeti) za čim: Hirt., Iuv., Plin. iun., Sen. ph., Eutr. idr., opus (delo) Ci., L., pecuniam N. hoteti vzeti na posodo, sibi maius imperium Cu., gloriam bello Ci., armis gloriam atque divitias S., honores sibi L., alicui venenum Ci. skušati koga zastrupiti, mortem Vell. hoteti umreti (smrt storiti), vitam Vell. skušati si ohraniti življenje, sanguine reditūs V. s krvjo pridobljena, quaerere tempus eius interficiendi N. ali occasionem fraudis C. ali locum iniuriae L. ali locum insidiis L., Cu. čakati priliko (priložnost), iskati (prežati na) priložnost, quid sibi hic vestitus quaerit? Ter. kaj neki hoče (= kaj neki pomeni) ta obleka?; o osebah (ret.): quaerere sibi novum imperatorem S., melius visum amicos quam servos quaerere S., adversus externos militem T., externus in regnum (za vladarstvo) quaeritur heres V., liberos Pl., Suet. skušati roditi, skušati dobiti otroke; occ. iskati kaj = α) skušati kaj narediti (storiti, ugotoviti), potem sploh narediti (delati), storiti, ugotoviti (ugotavljati), pripraviti (pripravljati): Ter. idr., fugam ex Italiā Ci. ali itineribus diversis fugam C. skušati pobegniti, dedecore potius quam manu salutem S. iskati rešitev, skušati se rešiti, alicui ignominiam L. koga spraviti v sramoto, koga osramotiti, alicui invidiam Q., tudi invidiam in aliquem Ci. skušati komu nakopati zavist, vzbuditi pri drugih zavist do koga, ultionem Vell. iskati povod za maščevanje, quaesita mors T. prostovoljna smrt. β) pridobi(va)ti (si), dobi(va)ti, (za)služiti si: Pl., Q., Plin. idr., pecuniam Ci., dotes sanguine quaesitae V., victum vulgo Ter. (o vlačugi), victum sibi Gell., Lact., victoria quaeritur sollicitis armis O., quidquid quaesierat, ventri donabat H., nummos aratro et manu Ci., regnum armis Lucan.; abs.: Ter., Ci., denique sit finis quaerendi H., nec minor est virtus, quam quarere, parta tueri O.
b) skušati izvedeti, hoteti vedeti, (po)izvedeti, poizvedeti (poizvedovati), vprašati (vpraševati), spraševati, po(v)prašati (po(v)praševati): Pl., Ter., quaero: quid facturi fuistis? Ci.; quaerere aliquem, npr. ab ostio (ianuā) Ci. vprašati po kom pri hišnih vratih; quaerere aliquid ali de aliquā re vprašati (vpraševati), po(v)prašati (po(v)praševati) po čem, za kaj, zaradi (glede) česa: luctum tuorum, causas V., Nerviorum de naturā … Caesar cum quaereret C., de Clodii reditu Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quaesivit, ubi tuto viveret N., verum sit an falsum Ci., si incolumis evasisset L., quaerant, num quid … Ci.; vprašana oseba (v sl. v acc. ali gen.) stoji v lat. v abl. večinoma za ab, abs, pa tudi z de in ex: quaesivit a medicis, quemadmodum se haberet N., quaero abs te, teneasne memoriā Ci., ex me quaesieras, nonne putarem Ci., quaerit ex solo ea, quae in conventu dixerat; … eadem ab aliis quaerit C., de te ipso, Vatini, quaero, utrum … an … Ci.; v poklas. lat. se izpušča prvi člen ločnega vprašanja: quaesito (abl. abs.), an venisset T. na vprašanje, ali je prišel, quaesitum est, an danda esset inquisitio Plin. iun. — Poseb. izrazi: quid quaeris? H. kaj še sprašuješ? = skratka, noli quaerere! Ci. ne sprašuj! = z eno besedo!, si quaeris Ci. če hočeš kaj več (iz)vedeti; occ. α) zastaviti (zastavljati) kako znanstveno vprašanje, po(v)prašati (po(v)praševati) koga glede kake znanstvene stvari, kakega znanstvenega vprašanja ali problema: si quis quid quaereret Ci., multa ex eo saepe quaesivi Ci., naturā fieret laudabile carmen an arte, quaesitum est H., quaeritur inter medicos, cuius generis aquae sint utilissimae Plin. β) koga na natezalnici (sodno, pred sodiščem) vprašati (vpraševati), izprašati (izpraševati), zaslišati (zasliševati): de morte alicuius Ci., de servo tormentis Ci., in dominos quaeri de servis iniquum est Ci. sužnje na natezalnici spraševati njihovim gospodarjem v škodo. γ) kaj sodno preisk(ov)ati, vzeti pod sodno preiskavo (preiskovanje), posvetovati se o čem, glede česa: coniurationem L., rem per tormenta Suet., ne quaerere quidem de tanta re N., ratio perficiendi consilii quaerebatur C. posvetovali so se, kako bi se … , quaeramus reliquorum sententiam Ci.; abs.: coëgit consules circa fora proficisci ibique quaerere et iudicia exercere L.
c) iskati kaj = misliti na kaj, o čem, razmišlj(ev)ati, premišlj(ev)ati, gledati po čem, za čim: quaerere consilium Ter. ali novum (sc. consilium) S. ali consilia belli Hirt. snovati, aliquid duram in dominam Pr., labente die convivia quaerit V. misli na … , si želi (si priželeva), quaesitae artes V. izumljena (umetelna) sredstva; z odvisnim vprašalnim stavkom: quaerere ipse secum … coepit, quibusnam rebus … maximam … pecuniam facere posset Ci., quaeramus, quonam modo maxume ulti sanguinem nostrum pereamus S.; z inf.: ne quaere doceri V. ne skušaj (ne trudi se) izvedeti; occ. iskati kaj, želeti, poželeti, zaželeti si česa, kaj, hlepeti (dehteti) po čem, hoteti, (željno) pričakovati: Vell., pocula aurea H., solacia Cu., eas se balneas … ex censu quaerere Ci., virtutem incolumem odimus, sublatam ex oculis quaerimus Ci., quaerit patria Caesarem H.; s finalnim stavkom: quaeris, ut suscipiam cogitationem, quidnam … Ci. ep., quaerere et petere, ut … Gell.; z inf.: Iust., Lucr., Ph., Plin., Sen. ph. idr., si quaeris descendere O., abrumpere lucem V., mitibus mutare tristia H., mutare sedes T., quaerentem dicere plura reppulit V. ki je hotel več povedati, causam si quis cognoscere quaerit O. — Od tod

I. adj. pt. pf. quaesītus 3

1. narejen (natezan), prisiljen: asperitas, comitas T.

2. izbran, izboren, izvrsten, nenavaden, izreden, izjemen: leges quaesitiores Solon perscripsit T., epulae quaesitissimae S. fr., honores quaesitissimi T. —

II. subst. pt. pf. quaesītum -ī, n

1. (pri)dobitek, pridobljeno blago: quaesiti tenax O., attentus quaesitis H., ante quaesita H. prej pridobljeni (nabrani) zakladi.

2. zastavljeno vprašanje: accipe quaesiti causam O.

quaestiō -ōnis, f (quaerere nam. quaesere)

1. iskanje: Afr. ap. Non., cave fuas mihi in quaestione Pl. glej, da se mi ne boš dal iskati, da te mi ne bo treba iskati; v istem pomenu tudi: tibi ne in quaestione essemus cautum intellego Pl.

2. metaf.
a) izpraševanje, (po)vpraševanje, zaslišanje, zasliševanje: rem quaestione captivorum explorare C.
b) sodna (kazenska) preiskava: Icti. idr., aestivum tempus non quaestionis est C. ni (pripraven) za sodne preiskave, quaestio a senatu decreta Ci., quaestionem habere Ci., L. ali exercere Ci. pričeti preiskavo, izvajati (voditi) preiskavo, preiskovati, quaestionem habere de viri morte Ci. o smrti, toda quaestionem habere de servis Ci. ali ex servis L. sužnje vzeti (jemati) v (pod) preiskavo, sužnje podvreči preiskavi, quaestiones rerum capitalium Ci. zaradi (glede) glavnih hudodelstev, quaestio inter sicarios Ci. zaradi (glede) zavratnega umora; occ. natezanje, mučenje (muke) na natezalnici: servos in quaestionem dare, ferre, polliceri, postulare idr. Ci., ad (in) quaestionem abripi Ci., offerre corpus quaestioni Cu., de uxoribus in servilem modum quaestionem habent C. = preiskujejo z natezanjem, (sc. haec) nihil ad tortorem facti enim in eculeo quaestio est, iuris in iudicio Ci. dejanje (hudodelstvo) se preiskuje na natezalnici, pravno vprašanje pa pred sodiščem.
c) meton. α) kazensko sodišče, zborno sodišče, sodni zbor: quaestioni praeesse Ci., praepositus est quaestioni Ci., quaestiones perpetuae Ci. stalna zborna sodišča; ker so bila prvotna narodna sodišča zelo počasna in neokretna, so se sodne preiskave posebnih kazenskih stvari že zgodaj poverjale višjim oblastnikom (gl. pod quaesītor). Ta izredna sodišča so po l. 149 na Kalpurnijev predlog (lex Calpurnia repetundarum) postala stalna (perpetuae); načeloval jim je pretor ali pa iudex quaestionis Ci. tj. višji sodnik, ki je preiskave vodil pod pretorjevim nadzorstvom. Poleg teh načelnikov ali predsednikov je sodni posel opravljalo nad 50 porotnikov, ki so bili sprva senatorji, po času Gaja Grakha (l. 122) vitezi, od l. 70 (po Avrelijevem zakonskem predlogu) dalje tudi tribuni aerarii. V Ciceronovem času je bilo 8 stalnih zbornih sodišč: repetundarum, maiestatis, peculatūs, ambitūs, inter sicarios, veneficii, de vi, falsi. Sicer je quaestio tudi = (preiskovalno) sodno osebje, sodniki, sodišče sploh: dimittere quaestionem Ci. razpustiti sodišče = ustaviti preiskavo, totam quaestionem a severitate ad clementiam transferre Val. Max. β) preiskovalni spis, preiskovalni zapisnik: fictam quaestionem conscribere Ci., obsignare quaestionem (conscriptam) Ci.
d) znanstvena (učena) preiskava, raziskava, raziskovanje, izsledovanje, znanstveno vprašanje: Q., Plin., Iuv., quae (sc. sententia) veri simillima (sc. sit), magna quaestio est Ci. je veliko vprašanje, še ni dognano, res in disceptationem quaestionemque vocatur Ci. se znanstveno razpravlja in preiskuje, tota fere quaestio tractata videtur Ci. je, kot kaže, dokončana..
e) predmet preiskovanja (raziskave), snov, tvarina: perdifficilis quaestio est de naturā deorum Ci., quaestionem poëticam proponere N. snov iz poetike, quaestionem sustinere posse Ci. biti dorasel snovi; poseb. kot ret. t.t. sporna (preporna) govorniška snov, sporno vprašanje, tudi glavna točka sporne snovi: Ci.

quaestor -ōris, f (quaerere nam. quaesere) kvéstor

1. v najstarejšem času kazenski (krvni) sodnik; v Rimu sta bila zlasti v dobi kraljev dva sodnika (sprva načelnika krvnemu sodišču), ki sta tožila, preiskovala in razsojala v kazenskih (krvnih) pravdah; od tod njuno polno ime quaestores parricidii: P. F., Tab. XII in Dig., toda nav. samo quaestores: Varr., Ci., (A. Cornelius, Q. Servilius) quaestores Volscium in ius vocant L.

2. kasneje, ko je lex Valeria (l. 509.) kazensko sodstvo izročila centurijam, je quaestor ostal le še finančni (davčni) uradnik, državni blagajnik, državni zakladnik: quaestores = qui conquirerent publicas pecunias Varr., Dig.; sprva sta bila dva, po l. 421 štirje, od katerih sta dva upravljala državno zakladnico (aerarium), dva pa kot vojna izplačevalca (ut rem militarem comitarentur T.) spremljala konzule v vojno. Leta 287 so njihovo število zaradi naraščajočega števila provinc pomnožili na 8, Sula jih je dal voliti 20, Cezar do 40. Na kvesturo, najnižjo stopnjo višjih častnih služb, ki je odpirala pot v senat, je mogel Rimljan računati šele po dovršenem 25. letu. Kvestorje so volili na tributskih komicijah. Po nastopu službe (dne 5. 12.) sta dva ostala v Rimu kot državna zakladnika, blagajnika (quaestores urbani ali aerarii), trije v Italiji (eden v Ostiji kot rimskem pristanišču, eden v Kalah (Cales) ob Volturnu, eden v Cisalpinski Galiji (Galia Cisalpina)). Drugi (quaestores provinciales = pokrajinski kvestorji) so šli kot konzuli ali pretorji v province (na Sicilijo vselej dva: eden v Sirakuze, eden v Lilibej), kjer so pobirali davke in druge dajatve, izplačevali vojakom mezdo ter opravljali še razne druge denarne posle. Cesarji so nekatere kvestorje imenovali sami; ti (quaestores principis = cesarski kvestorji) so imeli pravico brati senatu cesarske dopise; državno zakladnico pa je v dobi cesarjev upravljal praefectus aerarii: L., Ci., S., H., T,. Plin. iun., Suet. idr.

qualcōsa pron.

1. kaj, nekaj:
posso fare qualcosa per lei? ali lahko storim kaj za vas?
avere qualcosa da parte pog. na strani imeti (prihranjenega) nekaj denarja
avere qualcosa al sole imeti kaj (zemlje ipd.)
è già qualcosa to pa je že nekaj, to pa ni malo
ne so qualcosa io! jaz že vem!
qualcosa come nič manj kot:
ho speso qualcosa come due milioni zapravil sem nič manj kot dva milijona

2. pog. (res) nekaj:
lo spettacolo è stato qualcosa di straordinario predstava je bila nekaj izrednega, res izredna

3. nekdo:
pensa di essere qualcosa domišlja si, da je nekdo

quale

A) agg. kakšen?:
a quale conclusione sei giunto? do kakšnega sklepa si prišel? kako si se odločil?
non so a quali santi votarmi ne vem, kateremu svetniku naj se priporočim, na koga naj se obrnem
non so quale nekakšen

B) agg. kakšen!:
quale audacia! kakšna drznost!

C) agg. kakršen:
un successo tale, quale non osavo sperare uspeh, kakršnega si nisem upal želeti
tale (e) quale takšen kot, prav tak kot:
è tale quale suo nonno prav tak je kot stari oče

Č) pron. (v pleonastični rabi) neki:
in un certo qual modo na neki način, nekako

D) pron.

1. kateri?, katera?:
quale dei due preferisci? katerega od obeh imaš rajši?

2. pog.
per la quale kot se spodobi, kot je treba:
è una festa proprio per la quale praznik, kot se spodobi

E) pron. ki, kateri:
la persona con la quale mi hai visto è un mio vecchio conoscente oseba, s katero si me videl, je moj stari znanec

F) avv. pog. kot:
ha assistito al dibattito quale rappresentante della stampa razprave se je udeležil kot predstavnik tiska
PREGOVORI: qual madre tal figlio preg. kakršen oče, takšen sin

quam (adv. acc. sg. f. relat. pron. quī)

I. kako? kako zelo? v kolik(šn)i meri? Ker quam vedno stopnjuje, stoji nav. pred adj. in adv., redko pred glag. in subst. v neodvisnem vprašanju in vzkliku (obliki ret. vprašanja): Pl., Ter., Q. idr., quam multis custodibus opus erit? Ci., quam veri simile est? Ci., quam diu vos eludet? Ci., quam multa quam paucis! Ci., quam cito illa omnia ex laetitiā … ad luctum reciderunt! Ci., quam cupiunt laudari! Ci.; v odvisnem vprašalnem stavku: Ter., V., Petr., Q. idr., quam sit amicus, adtendite Ci., quod quam late pateat, videtis Ci., videte, quam despiciamur Ci. kako zelo, quam hostis sit, animadvertite Ci. —

II. relat. kakor, kot, ko (nego, li).

1. pogosto v soodnosnosti z determinativnim tam: quid tam populare quam libertas? Ci., non tam generosus quam pecuniosus N. ne toliko plemenit kot bogat, denaren (manj plemenit kot bogat, bolj bogat kot plemenit), si tam cavere potuisset quam metuere solebat Ci.; ret. z izpuščenim tam: Tib., homo non, quam isti sunt, gloriosus L., obicias illi, quam voles saepe Ci. kolikorkrat hočeš, nocte (sc. hiemem), quam longa (sc. est) V. vso dolgo noč (zimo). Od tod pogosto pri possum (queo): tam consimilis (sc. imago) est, quam potest Pl. pravzaprav: je tako podobna, kakor le more (namreč biti podobna) = je kolikor (le) mogoče podobna, je kar najbolj podobna, tam confido, quam potest Pl. kar le mogoče; brez tam: tusa cribrataque vino quam possit excellenti Plin. s kolikor (kar le) mogoče izvrstnim vinom; pogosteje s superl.: quam celerrime potuit C. kakor hitro (brž ko, čim hitreje) je mogel, kolikor mogoče hitro, kar najhitreje, quam maximā possum voce dico Ci. s kar najmočnejšim glasom, kar najglasneje, quam verissime potero, dicam S. kar najbolj po resnici, quam queas minimo Ter. če se izpusti glag. possum (queo), nastanejo govorniški obrati kakor npr.: quam magnus (maximus) numerus C. kolikor mogoče veliko (kar največje) število, quam magnis itineribus C. s kar najbolj pospešeno hojo, v kar najhitrejših pohodih, cena quam opima Auct. b. Hisp. kar najobilnejša, quam plurimi colles C. ali dies Plin. iun. ali quam plurimae serpentes N. kar največ … , quam plurimo vendere Ci. kar najdražji, sementes quam maximas facere C. kar najobilneje (največ) zasejati, supplicium quam acerbissimum Ci. kar najhujša (najostrejša), quam primum Ci. idr. brž (prej) ko mogoče, kar najhitreje, quam maxime Ter., Ci. idr. kolikor le mogoče, neizrečeno, quam saepissime, longissime, diutissime, minime idr. kolikor mogoče pogosto (dolgo, malo), kar najpogosteje (najdlje, najmanj) itd. Ret. se nadomešča determinacija s tantus: Ci., L. ali sic: quam … nimbi crepitant, sic heros V.

2. nanašajoč se na komparative ali komparativne izraze
a) za komparativi: ignoratio futurorum malorum utilior est quam scientia Ci., eum magis milites quam qui praeerant suspiciebant N., amplius quam centum iugera N., potius quam N. idr., his quam physicis potius credendum Ci., atrocius quam pro numero hostium L. kot je bilo treba glede na število sovražnikov. V drugem členu (quam) s popolnim stavkom: epulabatur luxuriosius, quam qui aderant perpeti possent N. razkošneje, kot so mogli … , prerazkošno, da bi bili mogli navzoči prenašati, periturum se potius dixit, quam cum flagitio rediret N.; tako tudi quam ut, quam qui (relativni sklop) za komparativom, ki zaznamuje previsoko stopinjo: indulgebat sibi liberalius quam ut invidiam vulgi effugere posset N., maior sum, quam cui possit Fortuna nocere O. prevelika (prevzvišena) sem, da bi mi mogla … Za komp. plus, amplius, minus, longius se quam tudi izpušča: plus septingenti C. več kot, spatium amplius pedum CCC C.; ko se primerjata s quam dve lastnosti enega subj., lahko stoji v obeh členih komp.: ne libentius haec in illum evomere videar quam verius Ci. bolj iz posebnega veselja kot iz prepričanja, Caecina recuperare gloriam avidius quam consultius properabat T., Romani bella quaedam fortius quam felicius gesserunt L. bodisi samo v prvem členu z magis opisani ali nam. njega pravi komp.: ad dicendum veniebat magis audacter quam parate Ci., Agricolae … ingenium … speciem excelsae … gloriae vehementius quam caute appetebat T. (v sl. stoji v vseh treh primerih v prvem členu „bolj“ s poz., v drugem „kot“ s poz.). Po nekakšnem anakolutu stoji lat. adj. v obeh členih v poz.: claris quam vetustis maioribus T. bolj slavnih kot starih prednikov, tacita bona est mulier quam loquens Pl. Tako tudi pri primerjanju dveh subst.: nec me mea ars quam (bolj ko) benevolentia perturbat Cu., cedere loco consilii quam formidinis arbitrantur T. Nanašaje se na superl. s pomenom krepkejšega komp.: cum tyranno, quam qui umquam saevissimo L.
b) za komparativnimi izrazi; taki so: malle (pleonast. magis malle, potius malle), velle, praestare, probare, statuere idr.: Pl., Ter., N. idr., perire maluit quam navem relinquere N., Uticae potius quam Romae esse maluisset Ci., malae rei se quam nullius … duces esse volunt L., eos laudare quam lugere praestabit Ci., pacem quam bellum probabam T., statuit congredi quam cum tantis copiis refugere N.; nadalje za alius, aliter (s kako nikalnico), contra, secus, aeque, iuxta, supra, ultra, perinde, diversus, dissimilis: Pl., Suet. idr., nihil aliud quam bellum comparare N. (gr. οὐδὲν ἀλλ' ἤ) nič drugega kot … = zgolj, le; z izpuščenim alius: ne quis (sc. alius) Asiae rex sit quam ille Cu., quid est compati quam cum alio pati Tert., quid de vestro iure … contra quam proposueram, disputabo? Ci., ne quid fiat secus quam voluimus Ci. ep., iuxta eam rem aegre passi patres, quam cum consulatum vulgari viderent L., corpus patiens inediae … supra quam cuiquam credibile est S., nec ultra moratus quam dum … auxilia conciret T.; za števnimi pojmi: Pl., Col., Suet. idr., sexiens tanto quam quantum satum sit Ci., ut vix dimidium, quam quod acceperat, tradiderit L., multiplex quam pro numero damnum est L.

3. poseb. pogosto za komparativnimi časovnimi izrazi: prius, ante, antea, post, postea (prim. priusquam, antequam itd.): Ter., C., V., H., N., Pr. idr., prius itaque quam alter consequi posset L., si quid mihi acciderit prius, quam hoc tanti mali videro Ci., neque ante dimisit eum, quam fidem dedit adulescens L., Achaei non antea ausi capessere bellum, quam … revertissent legati L., non multo post, quam tu a me discessisti Ci. ep., postea vero quam participem negoti Scaurum accepit S.; tako tudi za: pridie, postridie, postero (tertio, septimo) die idr.: haec epistula est pridie data quam illa Ci. ep., cum postridie eo venissemus, quam apud Catulum fuissemus Ci., postero die, quam venit L., septimo die, quam profectus erat L., die vicesima, quam creatus erat, dictaturā se abdicavit L., terram attingere ore triduo proximo, quam sit genitus, negant posse Plin.

quam-libet (quam-lubet), adv. (ixpt.)

1. kakor se komu ljubi (ráči), kakor je koga volja, po (tvoji, svoji, vaši itd.) volji, poljubno: quamlibet lambe otio Ph., quamlibet esto unica res quaedam Lucr.

2. bodi še tako, še toliko, še tako, še tako zelo: quamlibet profunda aquarum altitudo Plin., quamlibet numerosa subsellia Plin. iun., temerario concilio quamlibet numerosissimo Aug., manūs quamlibet infirmae O., occupat egressas quamlibet ante rates O. naj so šle še tako daleč, quamlibet parvum sit Q. naj si je (bodi si) še tako neznatno (majhno).

quando

A) avv. kdaj:
quando l'hai saputo? kdaj si to zvedel?
dimmi quando verrai povej mi, kdaj boš prišel
chissà quando, Dio solo sa quando kdove, bogve kdaj
da quando od kdaj:
da quando mi aspetti? od kdaj me čakaš?
di quando od kdaj:
di quando sono questi giornali? od kdaj so tile časopisi?
fino a quando do kdaj, doklej
per quando kdaj:
per quando sarai pronto? kdaj boš pripravljen?

B) cong.

1. ko, kadar:
quando sarai grande, capirai meglio ko odrasteš, boš bolje razumel
quando penso alle promesse dei politici, mi viene una rabbia kadar pomislim na obljube politikov, pobesnim
quand'ecco in glej, naenkrat
quando che sia prej ali slej

2. (uvaja klicalni stavek)
quando si nasce con la camicia! če se človek rodi pod srečno zvezdo!
quando si dice la sfortuna! smola pa taka!

3. (adverzativno) medtem ko, pa:
chiede i danni quando il vero danneggiato sono io on zahteva odškodnino, pravi oškovanec pa sem jaz

4. pog. če, ko:
quando c'è la salute, c'è tutto če je zdravje, je vsega

C) m invar. trenutek, okoliščina, čas:
voglio notizie precise sul come e sul quando del fatto zahtevam natančne podatke o tem, kako in kdaj se je to zgodilo

quart [kar] masculin

1. četrt, četrtin(k)a

aux trois quarts tri četrtine, skoraj popolnoma
être aux trois quarts ivre biti skoraj popolnoma pijan
les trois quarts du temps večina časa, skoraj vedno
un quart (d'heure) četrt ure
nous avons passé un mauvais quart d'heure to so bili hudi trenutki za nas
quart d'heure de grâce akademska četrt (ure)
le quart d'heure de Rabelais neprijetni trenutek (ko je treba plačati npr. zapitek)

2. straža na ladji

être de quart, faire le quart biti na straži (na ladji)
relever le quart zamenjati stražo (na ladji)
officier de quart častnik, ki nadzoruje pot ladje
de quart libre (o mornorju) prost

3. kvarta (kot 11° 15')

changer la route de deux quarts vers l'est spremeniti pot ladje za dve kvarti proti vzhodu

quattuor-decim, num. cardinale indecl. (quattuor in decem) štirinajst: C., Iust., Plin., Plin. iun., Col. idr., quattuordecim ordines (ali gradūs Aus.), nav. samo quattuordecim (XIIII ali XIV) prvih štirinajst klopi v gledališču, ki jih je vitezom odkazala lex Roscia theatralis l. 67, 14 viteških klopi, viteška loža; od tod in quattuordecim ordinibus sedere Ci., Plin. sedeti v štirinajstih viteških klopeh = biti vitez, multis quattuordecim clausi sunt Sen. ph. mnogim so viteške klopi zaprte (nedostopne) = mnogi ne morejo postati vitezi, aliquem in quattuordecim (sessum) deducere Asin. Poll. in Ci. ep., Sen. ph. = koga poviteziti, koga narediti za (povišati v) viteza, domina mea usque ab orchestrā quattuordecim (viteško ložo = viteze) transilit et in extremā plebe quaerit, quod diligat Petr. Decimus Laberius … sessum in quattuordecim (e) scaenā per orchestram transiit Suet.

quel, quelle [kɛl] adjectif

1. kateri; kakšen

quels journaux as-tu lus? katere časopise si bral?
quelle est la meilleure de ces solutions? katera od teh rešitev je najboljša?
de quel droit? s kakšno pravico?
quelle faim de loup! kakšna volčja lakota!
quelle a été la cause de son départ? kakšen (kaj) je bil vzrok njegovega odhoda?

2.

quel ... que katerikoli, kakršenkoli
quels livres que tu lises ... katerekoli knjige bereš ...
quelles que soient ses habitudes ... kakršnekoli so njegove navade ...

quelque¹ [kɛlk] adjectif

1. kak(šen), (ne)kaj

as-tu quelque chance de succès? imaš kaj možnosti za uspeh?
quelque part nekje
à quelque distance nedaleč
quelque jour nekega dne
quelque peu nekoliko
j'ai quelque peine à le croire s težavo to verjamem
quelques jours après nekaj dni pozneje
ces quelques employés teh nekaj uslužbencev, ti maloštevilni uslužbenci

2.

quelque ... que katerikoli, kakršenkoli
quelque promesse qu'on t'ait faite kakršnokoli obljubo so ti dali
je sortirai par quelque temps que ce soit šel bom ven ob kakršnemkoli vremenu

querella ženski spol (pri)tožba; prepir, spor

formular una querella (criminal) por robo vložiti tožbo zaradi kraja
están siempre en querella vedno so si v laseh