Franja

iterum (adv. acc. n. nekega komp. iterus iz pron. debla i)

1. drugič, drugikrat, v drugo, spet, zopet, vnovič: iterum iste ad illum venit Ci., testis est i. et saepius Italia Ci., i. ad senatum rem defert Ci.; pri subst.: Caepione et Philippo iterum consulibus Ci., C. Flaminius i. consul Ci., cum L. Saturnino i. tribuno pl. Ci., C. Flaminius i. consul Ci., Lentulus consularis et praetor i. Vell.; pesn.: vina i. Tauro (sc. consule) diffusa H.; occ. še enkrat: arsurus i. Xanthus O., oscula non i. repetenda O.

2. (za označitev vrste) drugič, zopet: primo apud Rhodanum, iterum apud Ticinum, tertio apud Trebiam hostes fugarat N., semel … iterum … tertio L., primum … iterum Pl.

3. (označuje naspr.) z druge strani, po drugi strani, nasprotno pa: ut sibi concedi non oporteret, sic iterum nos esse iniquos C., pares i. accusandi causas esse T., i. sinu effuso L.

4. znova, spet (zopet), opetovano, zlasti v stalnih zvezah: cum his Aeduos semel atque iterum (zdaj pa zdaj) armis contendisse C., iterum iterumque O. zopet in zopet, znova in znova = iterumque iterumque V. ali iterum atque iterum V., H., semel iterumve Cels.

ithyphallus -ī, m (gr. ἰϑύφαλλος) itifal = (kos lesa, ki predstavlja) pokonci stoječe spolovilo Bakhovega sina Priapa, ki so ga po starem običaju nosili pri nekaterih Bakhovih svečanostih pred slovesnim sprevodom, pri čemer so prepevali pesmi po posebnem ritmu: Arn.; od tod meton. = Priap: Col. (poet.). — Od tod adj. ithyphallicus 3 (gr. ἰϑυφαλλικός) itifalski: carmen Serv.

ITM samostalnik
(mera) ▸ TTI
Podatek o ITM pri večini ljudi tudi precej natančno prikaže delež telesne maščobe. ▸ A TTI-adat az emberek többségénél igen pontosan tükrözi a testzsír arányát.
Sopomenke: indeks telesne mase

Iuba -ae, m (Ἰόβας) Júba

1. Hiempsalov sin, numid(ij)ski kralj in Pompejev pristaš, ki ga je po bitki pri Tapsu umoril Petrej: C., H., L. epit., Auct. b. Afr., Sen. ph., Fl., Iubae tellus H. = Numidija.

2. starejši sin Jube, ki ga je Cezar pripeljal v Rim: T., Plin., Suet.

iubeō -ēre (prvotno ioubeō), iūssī, iussum

1. (držpr. t. t.) (za)ukaz(ov)ati, odrediti (odrejati), določiti (določati), ukreniti (ukrepati), skleniti (sklepati), odobriti (odobravati), potrditi (potrjevati), prista(ja)ti na kaj: quemadmodum senatus censuit populusque iussit Ci., dicere apud populum de legibus iubendis Ci.; kot uvodna formula pri rogacijah: „velitis, iubeatis“, odvisno: „vellent iuberent“, Ci., L.; z obj.: populus id iusserat Ci. je odobril, quae scisceret plebs aut quae populus iuberet S., i. legem, bellum, societatem L., foedus Ci., regem L. prizna(va)ti, pripozna(va)ti, ei provinciam Numidiam S. prisoditi (prisojati); s predik. acc.: eum regem L. ali eum imperatorem S. odmeriti (odmerjati) za … , določiti (določati) za … ; pesn.: volucres regna iubentes O. prisojajoče mu kraljestvo; nam. acc. dē: de ea re populus iussit L., de omnibus his populum iussisse L., de pace „uti rogas“ omnes tribus iusserunt L. V tej rabi je sprva sledil pravilno finalni stavek: iubere, ut … referret Ci., iuberent, ut senatus decerneret L., iussit senatus, ut classem traiceret L., populus iussit, ut statuas Verris quaestores demoliendas locarent Ci.; šele pozneje je nastopil tukaj ACI: senatus dictatorem dici iussit L.

2. (kako dejavnost komu) naložiti (nalagati), naročiti (naročati), (za)ukazati ((za)ukazovati), zapoved(ov)ati, vele(va)ti (naspr. vetare); abs.: defessa iubendo Iuno O., non iubeo Ci., lex? iubet aut vetat Ci., lex omnis aut iubet aut vetat Q., ut iusti (= iussisti) Pl., ita ut tu iusti Ter.; z obj.: iubere neces, tributum T., quid iubeatve vetetve O., fecisse, quod iusseram Ter.; pogosto pt. pf.: iussa fuga O., poena H., iussi labores T., iussae mortis nuntius T.; subst. iussum -ī, n zapoved, ukaz, povelje: deorum immortalium iussis id fecerunt Ci., iussis parens O. ali oboediens S., iussa facere V., efficere S., iussa aspernere, abnuere T., detrectare, exuere T.; occ. odredba, odlok, ukaz: aes, in quo populi iussa esse voluit Ci., putasne, si populus iusserit, id iussum ratum atque firmum futurum Ci., perniciosa et iniusta populis iussa describere Ci.; poseb. odredba ali zapisek zdravnikov: iussa medicorum ministrare O. da(ja)ti (bolnikom), kar so odredili (zapisali) zdravniki. Sklad:

1. klas. z ACI; pri tem si je treba zapomniti:
a) če je navedena oseba, ki zapoveduje in ki se ji zapoveduje, stoji ACI act.: exire ex urbe iubet consul hostem Ci., iussit Timarchidem aestimare argentum Ci., quis te istaec iussit loqui Ter., Caesar te sine curā esse iussit Ci. ti pravi, da bodi brez skrbi, abire Cophen iubet Cu. zapove Kofenu, naj gre svojo pot, duas acies hostem propulsare, tertiam opus perficere iussit C.; poseb. v reklu: amicum valere (salvere) iubere Ci. klicati mu salve ali vale (= pozdravljati ali poslavljati se); inf. act. lahko tudi ostane, če oseba, kateri se zapoveduje, ni omenjena, ker je sama po sebi umevna ali pa ker je zapoved splošno veljavna: receptui canere iubet C. (namreč trobentačem), Verres adesse iubebat (sc. reum) Ci., consul exire ex urbe iussit Ci. (namreč tistemu, o katerem se ravno govori), pronuntiare iusserunt (sc. praecones) C., signum observare iubet (sc. milites) C.; od tod v svobodnejšem govoru sploh z inf.: sapientia iubet augere opes Ci. da naj človek … , fortitudo dimicare iubet Ci.; tako zlasti pri pesnikih in poznejših piscih: flores amoenae ferre iube rosae H., iube oculos elidere Pl., aperire deinde armentarium iussit T.
b) če oseba, ki se ji zapoveduje, ni omenjena, je treba misel obrniti oz. izraziti pass.: vocari ad se Agonidem iubet Ci., tabulas proferri iussimus Ci.
c) če zapovedujoča oseba ni imenovana, stoji NCI: ire in exsilium iussus est Ci., homines iubentur abire Ci., consules iubentur scribere exercitum L. konzuloma se naroči, dare vela iubemur O.
č) seveda stoji tudi tukaj inf. pass., če oseba, ki se ji zapoveduje, ni omenjena: locus lautiaque legatis praeberi iussa L. bil je izdan ukaz, da naj se …

2. V vulg. govoru (kot v. imperandi) s finalnim stavkom: iubebat, bonum haberet animum T., iube maneat Ter., Ucubim iussit incenderent Auct. b. Hisp., legati … iubebant, vel obsides daret L., iubet, depositis impedimentis sarcinisque expediti certarent T., iube famulos, apparent Pl., herus me iussit Pamphilum hodie observarem; večinoma z veznikom: iubeto, ut certet Amyntas V., iussit, ut naves Euboeam peterent L., ut puellas curent, conforment, iube Afr. fr., sive iubebat, ut facerem quid, sive vetabat H., aegrum iubet, ut sit animo bono Ap., hoc tibi erus me iussit ferre … atque ut mecum mitteres Phoenicium Pl., alter consul cum Bois iussus bellum gerere; alterum (consulem) ut mitteret Romam L., iubet sententiam ut dicat suam Ter., quo (praecepto) iubemur, ut quoties possumus de omnibus legis verbis controversiam faciamus Sen. ph., quod ne fieret, consules amicique Pompei iusserunt Hirt., qui iubet, ne fallas mercennarium Aug., obtestor, iubeas, ne citus impetus arsurum mediis inferat ignibus Prud. Poznejša latinščina sklada ta glag. celo z dat. (analogno po glag. imperare): Britannico iussit, exsurgeret T., quibus iusserat, ut resisterent T., Hercules Patitio ac Pinario sacrorum custodibus iussit, ne mulierem interesse permitterent Macr.; podobno: scribae interroganti, quid fieri signis vellet, iussit L.

Opomba: Star. cj. pf. iūssim, iūssis Pl., iūssit Rogatio vetus ap. Fest., Ci.; fut. II. act. iūssō: Pl., V., Sil. Sinkop. pr. iuben = iubesne: Pl.; pf. iūstī = iūssistī Pl., Ter.; inf. pf. iūsse = iūssisse: Ter.

iūbilaeus (iūbelaeus) sc. annus (iūbilum) sveto leto (pri Judih): Vulg.; subst. iūbilaeum -ī, n sveti čas: Vulg.

iugālis (star. iogālis) -e (iugum)

1. jarma vajen, jarmu privajen, vprežen, vozen: equi iumentaque Cu. vprežna živina, equi et currus iugalis Macr.; subst. iugālis -is, m, f vprega, plug: O., Vulg., Aeneae currus geminique iugales V., Hyrcanae iugales Stat. (o Bakhovih tigrih).

2. metaf. ženitovanjski, svatovski, zakonski: ne cui me vinclo vellem sociare iugali V., sacra O. svatba, dona O. ženitovanjska darila, Cisseīs ignīs enixa iugales V. „zakonski (o)žarek“ (= iskra) = Paris, čigar zakon je bil Troji v pogubo, taedae iugales Cat., lectus V., anni Mart., amor Sen. tr., foedus Val. Fl.; subst. iugālis -is, m zakonski mož, soprog: Cass.; f zakonska žena, soproga: Ambr., Cass.

3. occ.
a) tela iogalis una Cat. pokonci stoječe statve.
b) os iugale Cels. kost pri sencih, (kost) ličnica, podočnica.

iugis² -e (iungere) izprežen, sprežen, staknjen: iuge auspicium Ci. = iuge augurium Serv. „združen avspicij (avgurij)“, če sta se vola oba še izprežena podelala pri kaki avspicijem namenjeni vožnji (kar je avspicij motilo in kazilo).

iungō -ere, iūnxī, iūnctum (gr. ζυγ-, prim. ζεύγνυμι = iungo, ζυγόν jarem, ζευκτός = iunctus, lat. iugum, iumentum [iz *iugmentum], iugerum, iugulum, iūxtā [iz *iūgistā], iūxtim, con-iu(n)x, sl. igo)

I.

1. jarmiti, vpreči (vpregati), objarmiti, ujarmiti: iunge iuvencos V., iuncti boves O., T., iuncta iuga bina O. dve volovski vpregi, iuncta iuga Cat., iunge pares et coge gradum conferre iuvencos V.; o konjih: Lucr., Erichthonius primus ausus est quattuor iungere equos V., i. equos ad currum Plin.; z dat.: curru equos V. v voz vpreči; od tod iuncta iumenta N. ali samo iuncta Plin. iun. dvovprega, vprežni par, vprežna dvojad, iunctos equos conscendere V. vprežni voz; o drugih živalih: iunctae columbae O. ali iuncti leones V. golobja vprega, levja vprega, camelos ad currum ali canes quaternos ad currum i. Lamp., sibi et leones et tigres Lamp., iuncti cycni O.; toda: vulpes iungere, lisice vpreči; preg. o čem nemogočem; occ.
a) (voz) napreči (naprezati): iuncta vehicula mille capiuntur L., reda equis iuncta Ci., currus albis equis iunctus L.
b) most na kobilah (= opornikih) narediti (izdelovati), na polah mostiti: fluvium ponte iungere Cu., L. pole (kobile, opornike) položiti (polagati) preko reke; tudi: pontem iungere V., T. most na kobilah izdelovati.

2. metaf. (o ljubezni in zakonu) (z)vezati, združiti (združevati), poročiti (poročati): feminam secum matrimonio (in matrimonio Cu.) L., Deïopeiam conubio iungam (sc. tibi) V., torus iunxit te mihi O.; refl.: cui se dignetur iungere Dido V.; med.: amanti iungi O., cum impari iungi L., columbae in amore iunctae Pr.; metaf. (prim. maritare) iuncta ulmus O. s trto poročen, iuncti amores Tib. —

II.

1. zavez(ov)ati, spojiti (spajati), združiti (združevati); s konkr. obj.: tigna bina inter se iungit C., naves carris iunctis devehere C., membra O., mortua corpora vivis V., res inter se Ci., uniones inter se Sen. ph. Pomni: oscula iungere O. poljubiti (poljubljati), pes cum pede iunctus O. noga pri nogi, dextrae dextram (dextras) V. roki si poda(ja)ti, cursum equis iungere L. v teku se ujemati s konji (sl.: konje dohajati v teku), libellum epistulae Plin. iun. pridati, equum equo C. konja za konjem priganjati, crescendo iungi O. skupaj (z)rasti, iungi humero, lateri alicuius O. pridružiti se komu, fossas saltu iungere Stat. skočiti čez … , gradūs Sil. skupaj (hod)iti. Kot voj. t. t.: copias (arma) alicui iungere L. združiti (strniti) se s kom, si Hasdrubal Hannibali iunctus esset L. ko bi se bil združil z … , sibi exercitum iungere Vell.; pesn.: tibi iungere castra paro V. hočem se združiti s teboj, alicuius castris sua iungere Vell., Tarchon iungit opes V.; o krajih = mejiti na kaj, biti blizu česa: Iano loca iuncta O., iuncta aquilonibus arctos O., Italia Dalmatis iuncta Vell., hortulus, qui Academiae iunctus fuit Ap., fundos iungere Petr. pokupiti = longos fines agrorum Lucan.; časovno: združiti (združevati), zvrstiti, razvrstiti (razvrščati): noctem diei plerumque iungere Val. Max., diei noctem pervigilem Iust., somnum morti Petr., consularem praetextam praetoriae Vell., consilio belli bellum Vell., iunge puer cyathos Stat., laborem Plin. iun. ne prekiniti; occ.
a) (v ljubezni) (z)družiti: corpus i. in abs. iungere O., Lucr. telesno se (z)družiti, spojiti (spajati) se.
b) zapreti: iunctae fenestrae H.
c) (rane) zdraveč zapreti (zapirati), skleniti (sklepati), zdraviti: vulnera Stat., orae iunctae Cels.; z abstr. obj.: ut cum illo commodo dolor animi iungeretur Ci., cum hominibus nostris consuetudines, amicitias, res rationesque iungebat Ci., so mu bila skupna, iuncta cum viribus ars O.; z abl.: est vis probitate iungenda Ci., improbitas scelere iuncta Ci., insania iuncta stultitiā Ci.; z dat.: priori posterius, posteriori superius non iungitur Ci., indignatio iuncta conquestioni Ci.

2. metaf. (v prijateljstvu ali sorodstvu) združiti (združevati), zediniti (zedinjati), skleniti (sklepati): sanguine iunctus O. soroden po krvi, puer puero amicitiā iunctus O., qui et sermonis et iuris societate iuncti sunt Ci., qui se tecum omni scelere iunxerunt Ci., haec res et iungit, iunctos et servat amicos H., Rosianum artissimo vinculo tua in me beneficia iunxerunt Plin. iun., ab usu modico tibi iunctus O.; politično: povezati se, z(a)vezo skleniti s kom; med. in refl.: foedere iungi alicui L., se alicui iungere Eutr., se contra Romanos Tuscis Samnitibusque i. Eutr.

3. (s prolept. obj.) skleniti (sklepati), ustanoviti (ustanavljati): Latinum pacem cum Aeneā, deinde affinitatem iunxisse L., per hos iuncta societas L., foedera iungere O., L., amicitiam cum aliquo iungere Ci.

4. zložiti (zlagati), sestaviti (sestavljati), (z)vezati: iuncta verba Ci., iungitur (verbum) ex corrupto et integro, ut malevolus Q., verba in exitu iungantur Q. — Od tod adj. pt. pf. iūnctus 3

1. zvezan, spojen, združen; v zvezi z inter se: corpora inter se iuncta Ci.; s cum: natura cum alio iuncta Ci., iunctior cum exitu Ci.; z abl.: improbitas scelere iuncta Ci.; z dat.: aër mari iunctus Ci., ponto iunctior O. bliže morja, equis rheda Ci., indignatio conquestioni Ci., sapientiam iunctam habere eloquentiae Ci.

2. metaf. sprijaznjen, povezan s kom, zvezan, zaupen, iskren: frater tibi iunctus amore O., iunctissimus comes O., iunctissima pectora O., his qui erant philosopho Tauro iunctiores Gell.; subst. iunctissimi T. najbližji sorodniki.

3. kot ret. t. t.: lepo povezan (sestavljen): oratio Ci.

Iūnius 3 (k iuvenis, iūnior, Iūnō)

I. Júnij(ev), ime rim. rodu

1. patricijskega: L. Iunius Brutus Lucij Junij Brut, ki je pregnal kralje in bil prvi konzul l. 509: L., Ci.

2. plebejskega:
a) D. Iunius Brutus Decij Junij Brut, Cezarjev legat, pozneje namestnik v Galiji, je padel v boju zoper Antonija l. 43: C., Ci. ep., Vell.
b) M. Iunius Brutus Mark Junij Brut, Cezarjev ljubljenec in Ciceronov prijatelj, je sodeloval pri umoru Julija Cezarja l. 44; padel je pri Filipih: Suet., Vell., Lucan. idr. — Adj. Iunia lex Ci. domus L. familia T. —

II. kot adj. ime šestega meseca: Iūnius mēnsis ali samo Iūnius Junijev mesec, junij: Ci., O., Kalendae, Nonae, Idus Col.

Iū-ppiter, bolje kot Iū-piter (iz *Djeu-pater *Iupater, prvotno voc. = gr. Ζεῦ πάτερ; nom. gr. Ζεὺς πατήρ, lat. Diēspiter; prim. tudi še lat. deus in diēs), gen. Iovis (iz stlat. nom. Djovis, Iovis), m Júpiter, pravzaprav „oče neba“, torej nebesni bog, enako kot gr. Ζεύς. Po mitih je Saturnov in Rein sin, Neptunov in Plutonov brat, Junonin soprog; za Rimljane je bog atmosferskih prikazni na nebu (Chrysippus disputat aethera esse Iovem Ci.), kralj bogov, državni bog (Iuppiter Capitolīnus, I.O.M. = Iuppiter optimus maximus). Njemu sta posvečena orel (Iovis satelles Ci., Iovis ales O.) in hrast (Iovis quercus V.); pridevki in vzdevki: altus V., Conservator, Custos T., pluvius Tib., uvidus V. Po njem Iovis stella Ci., Lucan. planet Jupiter.; pl.: Ioves quoque plures in priscis Graecorum litteris invenimus Ci., quasi ut nescias, repente ut emoriantur humani Ioves Pl.; metaf. Iuppiter Stygius V. = Pluton. Kot bog neba tudi meton. = nebo, zrak, vzduh: sub Iove pars durat, pauci tentoria ponunt O. pod milim nebom, sub Iove frigido H., quod latus mundi malus Iuppiter urget H. kjer je slabo podnebje, metuendus Iuppiter (sc. pluvius) uvis V. dež, I. hibernus Stat. Pomni: Iovem lapidem iurare na Jupitrov kamen prisegati, pri čemer je prisegajoči s kamnitim nožem zaklal svinjo, drug kamen (kameno strelo iz kremena, Jupitrov simbol) pa vrgel iz rok: quomodo autem tibi placebit Iovem lapidem iurare? Ci. ep., Iovem lapidem, quod sanctissimum iusiurandum est habitum, paratus sum ego iurare Gell.

Opomba: Nenavaden gen. sg. Iuppiteris in Iuppitris: Caesell. ap. Prisc.; od tod acc. pl. Iuppiteres in Iuppitros: Tert.; gen. pl. Iovum ali Ioverum Varr. ali Iovium Prob.

iūrātor -ōris, m (iūrāre)

1. priseg(ov)alec, prisežnik, prisegajoči: Macr., falsus i. Macr. krivoprisežnež, krivorotnik.

2. prisežnik pri cenzu, zaprisežen zaupnik, presojevalec, cenilec, ki je moral presojati podatke državljanov in presojene vpisovati v cenitvene sezname, zapise: Cat. fr., L., census quom sum, iuratori recte rationem dedi Pl.; metaf.: vos iuratores estis; quaeso, operam date Pl.

iūstus 3, adv. -ē (prvotno iovestos iz iovos, iovesis, stare oblike za iūs, kakor fūnestus, scelestus iz fūnus, scelus, prim. ius 2; iustus iz iovestus po sinkopi) pravičen, in sicer

1. (subjektivno) pravičen, pošten, ki prav(ično) misli, pravomiseln, prav(ično) misleč: Pompeius, vir iustissimus Ci., iustissimus iudex Ci., homo fortis, iustus, severus Ci., iustus in socios Ci., iuste et legitime imperare Ci., quanto id hominum consuetudine facilius fieri potuerit et iustius? Ci.; subst. iūstus -ī, m pravičnik: H., O., Eccl., Aristides iustus appellatus est N. Aristidu so nadeli vzdevek „pravičnik“.

2. (objektivno) praven, pravden, soden, pravičen, postaven, zakonit: ei ante iniusta poena luenda est quam iusta repetenda Ci., iusta uxor (mater familias) Ci., L., vita multis iustis suppliciis erepta Ci., iusto cum imperio in provinciam venit Ci., si causa iusta est Ci., iustum bellum Ci., imperium C., matrimonium Suet., liberi Icti. iz zakonite zakonske zveze, hostis Ci. ki ima pravico vojskovati se; subst. iūstum -ī, n pravo, pravica: iustum colere Ci., quam multa, iusta iniusta (bodisi pravo ali nepravo) fiunt moribus Ter.

3. metaf.
a) pravičen = utemeljen, z razlogi (vzroki) dobro podkrepljen (podstavljen), dobro utrjen, tehten, obstojen, zadosten: triumphus Ci. zaslužen, honores Ci., preces O., T., lacrimae O.; zlasti pri abstr. subst.: querimonia, odium, dolor, iracundia Ci., dat tibi iustam excusationem Ci., iustus timor Hirt., ira O., metus Ulp. (Dig.); pogosto iusta causa Ci., Ulp. utemeljen vzrok, npr. coniungendae necessitudinis Ci., iuste timere O. po pravici, upravičeno, lacrimae tam iuste cadentes Sen. ph., tanto reprehendi iustius illis H., at hoc ipsum, inquies, inique facis; immo iustissime Ci., ut in hunc transferri iustissime possit Q., ii qui iustissime in utero sunt Gell. popolnoma ob pravem času.
b) pravilen, pravi, reden: altitudo C., iustum iter conficere Ci., iustos annos peragere O., proelium L., iusta ac recta acies L., victoria Ci., numerus L., exercitus L. polnoštevilna, arma L., reditus T., amnis L., eloquentia Ci., volumina Vell., iusto iure L. po vsej pravici, z vso pravico; v abl. n. subst.: ulterius (plus) iusto O., H. več kakor je prav, čez mero = gravius iusto (dolere) O., H., Val. Max., Sen. ph., longior iusto O., praeter iustum Lucr. preveč.

4. subst. iūsta -ōrum, n kar se spodobi, kar komu gre, dolžnost, pravi (pristoječi) običaji, pravi obredi, prave slovesnosti (svečanosti), pravo stanje: servis iusta praebere Ci., omnia iusta solvere Ci. izpolniti, iusta tua Ter. pravica, nisi omnia iusta perceperit (vitis), ad ultimam redigitur maciem Col., iusta militaria L., ludorum Ci., omnia iusta perficere L., iusta piae dare debita terrae Pr. dolžni dar, darilo; zlasti o pogrebnem slavju: iustis funebribus confectis L., iusta exsequiarum Ci., illi more regio iusta magnifice fecerant S., iusta solvere funeri paterno Ci., iusta fratri persolvere Cu., iusta peragere Plin., ad praestanda ei iusta omnes esse coituros Cu., avis positis iusta ferre (dare) O.

iuventa -ae, f (iuvenis)

1. mladeniška (mladostna) doba, mladost. Pravzaprav le pesn. nam. okornih besed iuventūs in iuventās; zato je ne najdemo pri N., C., Ci., S., pogosto pa pri O. in V. in po njiju pri ret. zgodovinopiscih L. in T.: iuventae robur O., L., se ita gerere a iuventa L. od mladih nog, rure iuventam agere L., flos iuventae L., iuventas prima V., Plin., perpetua V., valens Cat., florens H., habilis, modesta T., senilis Plin. modra, in primā iuventā Pr., primā suā iuventā Plin., citra iuventam O., intra iuventam T. v cvetu mladosti, si vigor iuventae inest L., enervam et frigidam iuventam egisse Val. Max., tutā et inturbidā iuventā frui T., qui nostram ad iuventam duraverunt T., donec minor filius libricum iuventae exiret T., spatium iuventae transit O., quid in senectute felicius, quam quod dulcissimum est in iuventa? Plin. iun., neque iuventam armis civilibus aut domesticis discordiis imbutam (esse) T., in matris aspectu coalescit infantia, pueritia consurgit, iuventa surrepit Q.; o živalih: iuventa eorum (elephantorum) a sexagesimo (anno) incipit Plin.; o drevesih: nigrae (populo) in iuventā circinatae rotunditatis sunt (folia) Plin.

2. pooseb. Juvénta (Juvéntas), boginja mladosti: arae Hecates et Iuventae O.

3. meton.
a) mladi možje, mladež: imbellis, docilis H., delecta Sil., moderator vagae iuventae Mart.
b) mladeniška (mladostna) moč: anguis nitidus iuventā V., procerus iuventā T., virtus et iuventa L., decorus iuventā T., tuā iuventā, tuo robore invaluit Plin. iun.
c) brčice, puh, mah: ora primā signans intonā iuventā V.

izbirč|en (-na, -no) wählerisch, heikel; pri jedi: mäkelig
biti izbirčen mäkeln (pri jedi am Essen)
ne biti izbirčen nicht wählerisch sein, pri jedi: kein Kostverächter sein

izbírčen (pri jedi) delicado (para la comida); difícil de contentar; descontentadizo

biti izbirčen pri jedi comer con los ojos
ni izbirčen v svojih metodah no es muy escrupuloso en sus métodos

izbruhniti glagol
1. (o človeški dejavnosti) ▸ kitör, kirobbanPo izreku sodbe so med protestniki in policisti izbruhnili tudi spopadi. ▸ Az ítélethirdetés után összecsapások törtek ki a tüntetők és a rendőrök között.
Ko je izbruhnila vojna, je imel komaj štiri leta. ▸ Amikor kitört a háború, alig volt négyéves.
Prvi škandal je izbruhnil, še preden se je festival sploh začel. ▸ Az első botrány még a fesztivál kezdete előtt kirobbant.

2. (o naravnem pojavu) ▸ kiüt, kitörPožar je izbruhnil na dveh zapuščenih sedežnih garniturah, najverjetneje pa so ga povzročili odvrženi cigaretni ogorki. ▸ A tűz két elhagyott kanapén ütött ki, és valószínűleg eldobott cigarettacsikkek okozták.
V suhih gozdovih lahko izbruhnejo uničujoči požari. ▸ A száraz erdőkben pusztító tüzek üthetnek ki.
Ogenj je izbruhnil na podstrešju, kjer je bilo shranjeno seno. ▸ A tűz a padláson ütött ki, ahol szénát tároltak.
Med sprehodom je izbruhnila huda nevihta – in zadel jo je blisk. ▸ Séta közben heves zivatar tört ki – és a lányt villám vakította el.

3. (o prodoru snovi na površje) ▸ kitör, feltörVulkan običajno izbruhne dvakrat na vsakih 100 let. ▸ A vulkán általában 100 évente kétszer tör ki.
Gejzir izbruhne, ko vrela voda iz globine prebije hladnejšo na površju. ▸ Gejzír tör fel, amikor a mélyből származó forró víz áttöri a felszínen lévő hidegebb vizet.
Ko skorja ne zdrži več tlaka, plin izbruhne ter požene skale in plin visoko v zrak. ▸ Amikor a kéreg már nem bírja a nyomást, feltör a gáz, és a sziklákat, valamint a gázt a magasba repíti.
Tradicija pravi, da jo je dal zgraditi papež Kalist na mestu, kjer naj bi iz tal izbruhnilo olje, najverjetneje nafta. ▸ A hagyomány szerint Callistus pápa építtette azon a helyen, ahol állítólag olaj, valószínűleg kőolaj tört fel a földből.
Kar 12.200 metrov visoko je izbruhnil ogromen oblak pepela. ▸ Hatalmas hamufelhő tört ki 12.200 méter magasságba.

4. (o močnem čustvenem odzivu) ▸ kitör, felcsattanV službi se vas bodo izogibali, saj boste skoraj vsako minuto izbruhnili. ▸ Kerülni fogják a munkahelyén, mert szinte percenként felcsattan.
Množica je izbruhnila od navdušenja, kardinal je moral počakati, preden je lahko nadaljeval. ▸ A tömeg lelkesedésben tört ki, és a bíborosnak várnia kellett, mielőtt folytatni tudta volna.
Ko poslušalci dojamejo poanto šale, ponavadi izbruhnejo v smeh. ▸ Amikor a hallgatók megértik a vicc csattanóját, általában nevetésben törnek ki.

5. (o bolezni) ▸ kitörDom, v katerem je izbruhnila epidemija, je trenutno zaprt. ▸ Az otthon, ahol a járvány kitört, jelenleg zárva van.
Pri okuženih bolezen izbruhne že po štirih mesecih. ▸ A fertőzötteknél a betegség már négy hónap után kitör.

6. (o besednem odzivu) ▸ kitör, kibukik
"Oh, kakšna sramota!" je izbruhnila. ▸ „Ó, micsoda szégyen!” – tört ki.
Možakar je izbruhnil: "Saj sem vedel, da ne posluša!" ▸ A férfi kibukott: „Tudtam, hogy nem figyel!”

7. (o telesnem odzivu) ▸ kihány, kiokád
Pri bruhanju izteka iz ust obilica hrane, ponavadi jo otrok izbruhne kar v loku. ▸ Hányáskor sok étel jön ki a szájból, a gyermek általában ívben hányja ki az ételt.

izdélati (-am) | izdelováti (-újem) perf., imperf.

1. (dati dokončno obliko) elaborare, perfezionare

2. (z delom omogočiti nastanek česa) elaborare, fabbricare; fare:
izdelati načrt elaborare un progetto
izdelati čevlje, pohištvo fare le scarpe, fabbricare i mobili
izdelati film produrre un film
lov. izdelati sled rintracciare la selvaggina

3. (uspešno končati šolo, študij) essere promosso; compiere gli studi:
izdelati pri izpitu superare, dare l'esame

izdélati (načrt) elaborar; acabar; confeccionar, producir

izdelati razred pasar al grado superior
ne izdelati razreda perder (ali tener que repetir) el curso
izdelati pri izpitu salir bien del examen; (redigirati) redactar

izgíniti (-em) | izgínjati (-am) perf., imperf.

1. scomparire, sparire, svanire, dileguarsi, perdersi; eclissarsi; pog. volatilizzarsi;
madež je čisto izginil la macchia è sparita del tutto
pot je izginila v grmovju il sentiero si perdeva tra i cespugli

2. (prenehati obstajati) sparire, scomparire:
razlike v gledanju so izginile le divergenze nei punti di vista sparirono

3. (zapustiti naskrivaj prostor) scomparire, eclissarsi, dileguarsi:
izginil je, kot bi se v zemljo vdrl si eclissò come se l'avesse inghiottito la terra
(kot ukaz) da mi pri priči izgineš! togliti dai piedi, e subito!

4. (biti ukraden; založiti se) sparire; finire:
v zadnjem času je izginilo več avtomobilov negli ultimi tempi sono sparite varie automobili
kam je izginil moj svinčnik dov'è andata a finire la mia matita