Franja

latrō² -ōnis, m (indoev. kor. *lē(i)- podeliti (podeljevati), da(ja)ti; prim. gr. λάτρον plača, mezda, λατρεύς, λάτρις mezdnik, λατρεία služba za mezdo, mezdno delo, λατρεύω služim za mezdo, λήιον setev, žitno polje, ἀλήιος neimovit)

1. najeti služabnik, najemnik, mezdnik, plačanec, najemniški vojak, spremljevalec, telesni stražar: Enn., nimis lepide de latrone Pl., ut latrones quos conduxi hinc ad Seleucum duceret Pl., latrones dicti, qui conducebantur; ea enim merces Graece dicitur λάτρον Varr.; metaf. vojak = kamen, figura pri šahu (= kmet) ali vojaški igri, ki predstavlja vojaka (= miles): cautaque non stulte latronum proelia laudat O., sic vincas … vitreo latrone clusos Mart., insidiosorum si ludis bella latronum, gemmeus iste tibi miles et hosti erit Mart.

2. (vojak) plenilec (ki se vojskuje neupravičeno in na svojo roko, npr. kot državljan zoper državo), pirat: ab Liguribus, latronibus verius quam hostibus iustis L., adversus latronum magis quam hostium excursiones L., multitudo perditorum hominum latronumque convenerat C., ut potius privato paucorum et latronum quam regio consilio susceptum bellum videretur C., latro gentiumque vastator Sen. ph. (o Aleksandru Velikem); z gen.: tu omnium gentium, quas adisti, latro es Cu.; od tod = ropar, (cestni, gozdni) razbojnik, bandit, nepridiprav, tolovaj, rokovnjač, malopridnež, malopridnik, zasednik, klatež, potepuh: Auct. b. Hisp., Suet., Amm., non semper viator a latrone, non numquam etiam latro a viatore occiditur Ci., nunc iter expediti latronis cum Milonis impedimentis comparate Ci., latrones, viarum obsessores Ci., plenus latronum locus Ci., ut iugulent hominem, surgunt de nocte latrones H., ne quis fur esset neu latro H., maximus latronum dux Val. Max., XX milia latronum erant Cu., latronibus circumventum defendo Sen. ph., improbus l. Ph. (o volku); z gen.: servatorum meorum latro Cu. morilec.

3. lovec, oprezovalec, prežač, ki zveri zalezuje iz zasede: leo … latronis impavidus frangit telum V. — Kot rim. priimek Latrō -ōnis, m Látron, npr. M. Porcius Latrō Mark Porcij Latron, Hispanec, govornik in retor za časa Avgusta: Sen. rh., Q. Od tod adj. Latrōniānus 3 Latrónov: color Sen. rh.

lauréat, e [lorea, t] adjectif ovenčan z lovorikami; masculin, figuré zmagovalec (v natečaju, tekmovanju)

les lauréats du prix Nobel Nobelovi nagrajenci
équipe féminin lauréate zmagovito moštvo
le lauréat d'un prix littéraire dobitnik literarne nagrade

laus, laudis, gen. pl. -um, redko -ium, f (prim. lat. laudāre, stvnem. liudōn peti, liod = nem. Lied)

1. hvala = slava, čast, odličnost, dika: vera Ter., Q., falsa, imperatoria, maxima, nascens Ci., bellica Ci. vojna slava, solida Val. Max., insignis, insolita, modica, pulcherrima, summa Q., laudis avidus Ci., S. ali cupidus Ci. slavohlepen, častihlepen, laudis cupiditas Ci. ali laudis amor H. ali (pesn.) laudum amor V. slavohlepje (slavohlepnost), častihlepje (častihlepnost), dignus laude Ci., H. hvalevreden, častivreden; laus alicuius, npr. Pompei, militaris viri, iuris periti viri Q., l. alicuius rei ((na področju) česa, v čem, zaradi česa): l. continentiae, dicendi, venandi et equitandi Ci., rei bellicae Ci. vojna (vojaška) slava, rei militaris maxima N. ali praecipua militiae l. Suet., virtutem l. N. slava izvršenih dejanj, l. virtutis, ingenii, legum Q., eloquentiae Q., T.; laudem consequi Ci., conferre laudem in medium Ci. vse narediti deležne slave, naspr.: laudem ex communi ad se trahere L. lastiti si splošno slavo, polaščati se splošne slave; cum et illi cives optimi sint et ego ab ista laude non absim Ci. in menda tudi meni te slave ne bodo odrekali, in laude esse Ci. ali in summa laude esse N. zelo slavljen (zelo v čislih) biti, praecipuam habere laudem alicuius rei N. posebno sloveti zaradi česa, laudem de me nullus adulter habebit O. slave si ob meni ne bo pridobil noben prešuštnik (ljubimec); laus est z inf. slava (slavljeno) je, sloves uživa: Pl., Sen. tr., apud quos (sc. Persas) summa laus esset fortiter venari N., principibus placuisse viris non ultima laus est H.; laus est z ACI: quos (sc. pueros) laus formandos est tibi magna datos O., laudis esse Ci., Sen. tr., Amm. pohvalen biti, laudi esse (alicui) v slavo (čast) biti (komu): ut sempiternae laudi tibi sit iste tribunatus Ci., haec in Graecia utique olim magnae laudi erant N., hoc, veluti virtute paratum, speravit magnae laudi fore H., vindicibus laudi publica cura fuit O.; laudi ducere alicui aliquid v slavo (čast) šteti komu kaj: tu nunc id tibi laudi ducis, quod tum fecisti inopiā? Ter.; v pass.: laudi ducitur adulescentulis quam plurimos habuisse amatores N. mladeničem je v čast (se šteje v čast), da imajo kar največ ljubimcev; dare alicui aliquid laudi v slavo (čast) šteti komu kaj: Ci., non laudi datum esset, quod (da) pingeret Ci., tantum affere alicui laudem V., deterrere aliquem a laude Plin. iun. odvrniti (odvračati) koga od poti slave.

2. meton.
a) (večinoma v pl.) hvala, pohvala, pohvalek, pohvalna omemba, pohvalni govor, pohvalni opis, hvalnica = hval(il)na pesem ali hvalnica, himna, slavospev, proslavitev, proslavljanje, (po)veliče(va)nje, povzdigovanje, prizna(va)nje, v pl. tudi hvale: l. iucunda Ci., Pompeiana Ci. poveličevanje Pompeja, debita, popularis Q., inanis et infructuosa T., quantis laudibus suum erum … collaudavit Pl., laudes meritae, funebres L., laudibus indignus Hier.; s subjektnim gen.: colligere omnium laudem Ci., laus vulgi Q., blandae laudes magistri V., Augusti laudes agnoscere possis H. v tem spoznati poveličevanje Avgusta. Razne zveze: capere laudem Ter. dobiti pohvalo, biti deležen pohvale, biti pohvaljen, capere (excipere) laudem ex re Ci. hvalo si pridobiti s čim, nemo, qui fortitudinis gloriam consecutus est insidiis et malitiā, laudem est adeptus Ci., in Sempronio (v Sempronijevi stvari (zadevi)) maximam ab omnibus laudem adipisci Ci., laude affici Ci. (po)hvaljen biti, biti deležen pohvale, hvalo zadobi(va)ti, tribuere alicui laudem suam ali alicui rei summam laudem Ci., debere alicui laudem illam Ci., faveo quoque laudibus istis O. ta tvoja hvala mi je prijetna (me veseli), agere laudes Naev. fr., alicui laudes gratesque (gratiasque Eutr.) agere L., Plin. iun. ali alicui laudes gratiasque habere maximas Pl. ali laudes et grates alicui habere T. (na moč) koga (po)hvaliti in se mu zahvaliti (zahvaljevati), dicere laudes alicuius V. ali Dianae dicere laudes H. ali tibi dicere laudes Tib. ali laudes de aliquo dicere O. hvalo (slavo) peti komu (prim.: quid prius dicam solitis Parentis laudibus H.), in laudem dicere Gell., longā iacet ipse canendus laude Stat., communicare bellicas laudes cum multis Ci. = deliti vojno slavo z mnogimi, priznavati mnogim delež vojne slave, summis in laudibus fuit N. k najbolj hvaljenim (slavljenim) stvarem je spadalo, magnis in laudibus totā fere Graeciā fuit victorem Olympiae citari N. = štelo se je za veliko čast, ferre aliquem laudibus Ci. ali summis aliquem ferre laudibus N. ali aliquid ferre laudibus L. ali magnis laudibus ferre Plin. koga ali kaj (na moč) (po)velič(ev)ati, proslaviti (proslavljati); tako tudi: ferre aliquem tantis (tako) laudibus, ut … T. ali miris (izredno, posebno) laudibus Ap.; v pass.: quod si gubernator praecipuā laude fertur N. če ga še posebej hvalijo (slavijo), efferre aliquid laudibus Ci., S. ali maximis laudibus Ci. ali eferre aliquem summis laudibus N. (na moč) kaj ali koga povelič(ev)ati, proslaviti (proslavljati), povzdigniti (povzdigovati), efferre aliquem summis laudibus ad caelum Ci. ali efferre aliquem summis laudibus in caelum N. v zvezde kovati koga, extollere aliquid laudibus S. povzdigovati kaj, extollere aliquem in caelum suis laudibus Ci. povzdigniti (povzdigovati) koga v nebo, cotidianae assiduaeque laudes ab aliquo de nobis habentur Ci. ep. vsak dan in neprestano mi kdo izkazuje hvalo, deesse alicuius laudibus Ci. odtegniti (odtegovati) se (po)hvali koga, vivere in laude Ci. venomer le hvalo zadobivati (deležen biti le hvale, le hvaljen biti), cumulare aliquem omni laude Ci. ali aliquem certatim laude Plin. iun. ali aliquem apud aliquem tantis laudibus Plin. iun., onerare aliquem laudibus haud immeritis Ci. ali eximiis laudibus L. ali multis laudibus Ph., implere aliquem laudibus meritis alicuius L. ali implere aliquem magnis alicuius laudibus Val. Fl., ornare aliquem laudibus Ci., libare suo nomini ex aliorum laboribus laudem Corn., scribere laudem victori cuidam pyctae Ph. hvalnico, slavospev.
b) slavohlepje, slavohlepnost: flentes eum orabant, ut tandem exsatiatus laudi modum faceret Cu. naj vendar umeri svojo slavohlepnost.
c) hvalevredno (pohvalno, slavno) dejanje, slavno delo, slovita dejavnost (delavnost), zasluga: aberat tertia laus Ci., neque ego hoc in tua laude pono Ci. in tega ti ne štejem v zaslugo, ipsum Latine loqui est illud quidem in magna laude ponendum Ci., vir abundans bellicis laudibus, Cn. Pompeius Ci., me potissimum testatus est se aemulum mearum laudum extitisse Ci., cuius laudis ut memoria maneret N., suas laudes audit praedicari N., sunt hic etiam sua praemia laudi V., ferre carmine Herculeas laudes V. v hvalnicah opevati slavna Herkulova dela, Athenae pendere desierant Theseā laude tributum O., laus patriae in libertatem vindicandae Ci. ali l. liberatarum Thebarum N. zasluga, da je osvobodil Tebe, scribere de Alexandri laudibus Gell.; pl. laudes tudi = pohvalne (hvalevredne, slave vredne) lastnosti, vrline, kreposti, prednosti: quarum laudum gloriam adamaris, quibus artibus eae laudes comparantur, in iis esse elaborandum Ci. ep., quorum operum et laudes et culpae (pomanjkljivosti, hibe) aeternae solent permanere Vitr., conferre se alicuius laudibus Ph., nec (sc. signum Corinthium) aut vitia … celat aut laudes parum ostentat Plin. iun.

3. metaf. cena, vrednost: coccum in laude est, Cois amphoris laus maxima, Creticae cotes diu maximam laudem habuere Plin. — Kot nom. propr. Laus, Laudis, f Lavs = Slava

1. mesto v Galiji (zdaj Lodi pri Milanu): Ci. ep., imenovano tudi Laus Pompei ali Laus Pompeia Lávs Pompéja (= Pompejeva Lavs): Plin.

2. mesto v Hispaniji: Plin.

lavare

A) v. tr. (pres. lavo)

1. umiti; pomivati; prati:
lavare con acqua e sapone umiti z milom in vodo
lavare a secco kemično čistiti
lavare il capo a qcn. koga ošteti, ozmerjati
lavarsi la bocca pren. obrekovati
lavarsene le mani pren. umiti si roke

2. pren. oprati:
lavare il disonore oprati sramoto

B) ➞ lavarsi v. rifl. (pres. mi lavo) umivati se; oprati se

laver [lave] umi(va)ti; (o)prati

laver du linge (o)prati perilo
laver les carreaux à grande eau oprati šipe
laver un dessin prevleči risbo s tušem
machine féminin à laver pralni stroj
machine féminin à laver la vaisselle stroj za pomivanje posode
laver un affront, une injure oprati žalitev, izbrisati žalitev z maščevanjem
laver quelqu'un d'une accusation oprati koga obtožbe, dokazati njegovo nedolžnost v očeh drugih
allez vous laver! (populaire) pojdite k vragu!
une main lave l'autre roka roko umiva
se laver umiti se
je m'en lave les mains umijem si roke nad tem, odklanjam vsako odgovornost za to
se laver d'une accusation dokazati svojo nedolžnost
se laver le bout du nez po mačje se umiti
il faut laver son linge sale en famille treba je urediti neprijetne, nelepe zadeve v domačem krogu (ne v javnosti)
laver la tête à quelqu'un (figuré) komu levite brati, oštevati ga

láziti (-im) imperf.

1. strisciare (rettili e sim.); girare

2. trascinarsi, arrancare

3. camminare (lentamente)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
laziti okrog žensk rincorrere le gonnelle
pejor. laziti za kom parteggiare per uno
laziti za hrbtom nekoga agire, brigare alle spalle di qcn.
pren. kod pa tako dolgo lazi! dove mai è andato a finire!

láž mensonge moški spol

debela laž gros mensonge, mensonge grossier (ali cousu de fil blanc)
gola laž pur mensonge
nedolžna laž mensonge innocent
pobožna laž mensonge pieux
laž iz zadrege, v sili mensonge de circonstance (ali imposé par les circonstances)
laž in prevara tromperie ženski spol, imposture ženski spol, purs mensonges
laž od konca do kraja c'est un abominable mensonge
koga na laž postaviti accuser quelqu'un d'avoir menti, convaincre quelqu'un de mensonge, donner (ali infliger) un démenti à quelqu'un, démentir quelqu'un
laž ima kratke noge le mensonge ne conduit pas loin

láž (-í) f bugia, menzogna; bubbola, balla; pren. pallonata; knjiž. impostura, mendacio:
debela, kosmata laž grossa bugia, bugia smaccata
na laž postaviti koga sbugiardare qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
laž je pri njem v časteh mente spudoratamente
pog. postaviti trditev na laž smentire un assunto
dobiti, ujeti koga na laži cogliere in fallo qcn.
pitati bralce z lažmi bombardare i lettori di falsità
detektor laži lie detector, macchina della verità
praviti laži dire, raccontare balle, imposture
laž iz usmiljenja una bugia pietosa
PREGOVORI:
laž ima kratke noge la bugia ha le gambe corte

leben živeti; leben in Tierkunde živeti v, prebivati v; leben von Tierkunde hraniti se z; leben an einem Ort: živeti nekje; getrennt leben živeti ločeno; miteinander leben živeti skupaj; jemanden leben lassen pustiti živeti, ne ubiti; jemanden hoch leben lassen nazdraviti (komu); wie auf einem fremden Stern leben živeti v nekem drugem svetu; leben und leben lassen živeti in pustiti živeti; hier lebt es sich gut tu se dobro živi, tu je dobro živeti; flott leben živeti brezskrbno; nur seinem Beruf/seiner Wissenschaft leben živeti le za svoj poklic/znanost; in den Tag hinein leben živeti tjavdan; es lebe X! živel X!

leccare

A) v. tr. (pres. lecco)

1. lizati; oblizovati:
leccare il gelato lizati sladoled
leccarsi le dita pren. oblizovati si prste
leccarsi le ferite pren. celiti si rane

2. pren. prilizniti, prilizovati se (komu)

3. (rifinire) (pretirano) piliti, izpiliti

B) ➞ leccarsi v. rifl. (pres. mi lecco) lišpati se

lección ženski spol branje; učna ura, pouk; predavanje; lekcija, nauk; svarilo

lección particular privatna lekcija
dar la lección povedati svojo lekcijo
dar a uno una lección komu levite brati
tomar la lección izprašati lekcijo
lecciónes por correspondencia dopisni pouk
dar lecciónes dajati (učne) ure, inštruirati
eso le servirá de lección to ga bo spametovalo

lectīca -ae, f (lectus -ī)

1. nosilna postelja, nosilnica (oder ali stojalo z blazino (žimnico) in vzglavnikom); v nosilnicah so se dajali Rimljani leže nositi posebnim (domačim ali najetim) sužnjem (lectīcāriī), in sicer na potovanju vselej, po mestu pa sprva le ženske in bolniki; šele pozneje, za časa cesarjev, so prišle v rabo nosilnice, pogosto zastrte z zavesami, ki so nošene osebe varovale pred prahom, sončno pripeko in radovednimi pogledi: Cat., Petr., Sen. ph., Mart., T., Suet., cubare in lectica Ci., lecticā octophoro ferebatur Ci., in forum ad consules lectica deferri L., ex lectica prominere L. fr., lecticā gestare agnam H., lecticā militari ferri Cu., lecticā perferri in aciem Lact. (o bolnem vojskovodji).

2. metaf. del drevesa, kjer se veje vzpenjajo kvišku na vse strani, nekakšno sedlo: molles arborum lecticae Plin.

lecti-sternium -iī, n (lectus in sternere) pravzaprav pregrinjanje obmiznih blazinjakov, pripravljanje obmiznih ležišč; od tod v obr. jeziku pogostitev bogov, božanska gostija, pri kateri so na blazinjake (lecti) polagali podobe bogov in prednje postavljali jedi: L. To se je v nekaterih svetiščih dogajalo vsak dan (lectisternia diurna L.) ali pa le ob poseb. pomembnih političnih dogodkih. Prve gostije so prirejali triumviri epulones, slednje pa posebne družbe. Lectisternia, ki so jih prirejali na čast boginjam, so imenovali sellisternia: T.; kipov boginj namreč niso postavljali na blazinjake, ampak na stole. Z vsako božansko gostijo je bilo povezano tudi javno prehranjevanje ljudstva.

lēgātiō -ōnis, f

I. (lēgāre)

1. poslanstvo, poslaništvo, dostojanstvo (služba) poslanca: in legationem (in legatione Iust.) proficisci Ci., cum potestate aut legatione in provinciam proficisci Ci., quam (sc. legationem) ante censuram obiit Ci., alia legatio dicta (obljubljeno) erat, alia data est Ci., legationes vero omnes … per Dionem administrabantur N., is sibi legationem ad civitates suscepit C., legationis officium conficere, munus legationis recusare C., in legatione esse, legatio male gesta Q., per dona et legationes petivisse foedus T.; poseb. legatio libera, tudi samo legatio svobodno ali prostovoljno poslanstvo, kakršno so od senata prevzemali senatorji, ki so hoteli na državne stroške potovati po eni ali več provincah po svojih opravkih ali le za zabavo: negotiorum suorum causā legatus est in Africam legatione libera Ci. ep., legationes sumere liberas, exigendi causā Ci., in Achaiam sumptu publico et legationis nomine mercator signorum missus est Ci., qui libera legatione abest, non videtur rei publicae causā abesse Dig.; če je kdo hotel na takšnem potovanju zadostiti kaki (za)obljubi, se je poslanstvo imenovalo legatio votīva zaobljubljeno svobodno poslanstvo: Ci. ep.

2. sporočilo (naročilo) poslanstva, nalog, naloga, ki jo dobi poslanec ali odgovor, sporočilo, poročilo, navedba, ki naj jo prinese: legationem renuntiare Ci., L. ali referre L. = (ob)javiti, naznaniti (naznanjati), razode(va)ti svojo nalogo ali pa = sporočiti ((s)poročati) o svojem poslanstvu, Veneream perferre legationem Ap. od Venere dobljeni nalog.

3. meton. (od)poslanstvo, poslansko osebje, poslanci: legatio Romam venit Ci., legationis Divico princeps fuit C., communem legationem ad P. Crassum mittunt C., legationi respondere C., quas legationes Caesar … ad se reverti iussit C., et ab Eumene et ab Attalo … communis legatio de victoria gratulatum venit L., legationes sociorum a M. Atilio praetore in senatum introductae L. —

II. (lēgātus -ī, b)) α) služba (delovno mesto) legata (podpoveljnika) pri višjem poveljniku ali tudi pri namestniku v kaki provinci, podpoveljništvo: legationem obire Ci. opravljati, qua in legatione duxit exercitum Ci., praeoccupatum sese legatione ab imperiis pecunias accepissent S., familiaritas legationis Hirt. prijateljstvo, ki ga je kdo sklenil kot legat.

léger, ère [leže, ɛr] adjectif lahek; živahen, lahkomiseln; malo važen

café masculin, thé masculin léger lahka kava, lahek čaj
aliment masculin léger lahko prebavljiva hrana (jed)
aux pieds légers lahkonog
léger comme la plume lahek kot pero
faute féminin, blessure féminin légère nepomembna napaka, lahka rana
sommeil masculin léger lahko spanje
anecdote féminin légère malo drzna anekdota
conversation féminin légère malce opolzek pogovor
avoir la main légère imeti lahko roko, hitro udariti; biti spreten žepar
parler à la légère govoriti lahkomiselno, nepremišljeno
être vêtu à la légère biti lahko oblečen
prendre à la légère lahkomiselno vzeti
avoir le cœur léger brezskrbno, lahko srce imeti, ne imeti skrbi, ne biti zaskrbljen

legge

A) f

1. zakon:
legge ordinaria, speciale navadni, posebni zakon
a termini di legge po zakonu, na podlagi zakona
lo spirito della legge duh zakona
la legge è entrata in vigore zakon je stopil v veljavo
promulgare una legge razglasiti zakon
emanare una legge izdati zakon
osservare la legge spoštovati zakon
violare, trasgredire la legge prekršiti zakon
abrogare una legge preklicati zakon
dettar legge zapovedati
stabilire con legge določiti z zakonom
così dice la legge tako pravi zakon
la necessità non ha legge sila menja zakon
le leggi della pittura zakoni slikarstva
le leggi della fisica fizikalni zakoni
legge di Archimede Arhimedov zakon

2. pravo:
laurea in legge diploma iz prava
uomo di legge pravni strokovnjak, pravnik

3. zakon, zakonska oblast:
in nome della legge v imenu zakona

4. ekst. zakon:
la legge del più forte zakon močnejšega
la legge della giungla zakon džungle
la legge dell'omertà obljuba molčečnosti (pri mafiji); pajdaštvo
PREGOVORI: fatta la legge trovato l'inganno preg. vsak zakon ima stranska vrata

B) agg. invar. zakonski:
decreto legge zakonska odločba

legiō -ōnis, f (legere: quod legentur milites in delectu Varr.), pravzaprav „nabiranje“, „bera“, „izbor“, od tod occ.

1. légija, v Romulovem času vsa vojna moč: 3000 pešakov in 300 konjenikov, za časa Servija na 10 kohort razdeljena enota rim. vojske: 4200 pešakov s stalnim številom 300 konjenikov. Število pešakov se je pozneje po potrebi pomnožilo (npr. po bitki pri Kanah je imel Scipion v vsaki legiji 6200 pešcev), število konjenikov pa se je le redkokdaj povečalo. Legije z enakim številom vojakov (toda s podvojenim številom konjenikov) so dajali zavezniki (socii): Ci., C., L. idr. Legije so (kakor nekoč polke) imenovali: z vrstilnimi števniki (l. decima, nona itd.), po svojih ustanoviteljih (l. Claudiana T.) ali imetnikih (l. Galbiana T.), po kakem božanstvu (l. Martia Ci.) ali po znanih bojiščih (l. Caudina, Cannensis); nekatere so imele vzdevke, npr. Victrix, Fulminatrix idr.

2. metaf. (pesn. in poklas.) bojna enota, vojaška enota, légija (o četah, vojaških enotah raznih drugih narodov): ob Romam noctu legiones ducere coepit (sc. Hannibal) Enn., Teleboae ex oppido legiones educunt suas Pl.; o latinskih, brutijskih, samnijskih, lukan(ij)skih, galskih, punskih četah: L.; naposled vojska, vojaška enota, vojaško krdelo, oborožene sile, vojaštvo sploh: cotidie ipse ad me ab legione epistulas mittebat Pl., cetera dum legio campis instructa moratur V., horruit Argoae legio ratis Val. Fl.

3. pren. pripomoček, pomagalo: nunc sibi uterque contra legiones parat Pl.

lēgō -āre -āvī -ātum (lex)

I. naročiti (naročati), naložiti (nalagati) komu kaj: quin potius, quod legatum est tibi negotium, id curas? Pl. —

II. occ.

1. kot držpr. t.t.
a) odposlati (odpošiljati) koga kam kot poslanca (s kakšno nalogo): hominem suae civitatis in primis honestum ac nobilem … legarunt ad Apronium Ci., tres adulescentes in Africam legantur, qui ambos reges adeant S., quos Athenienses Romam ad senatum legaverant Gell.; metaf. komu kaj po poslancih sporočiti (predati): quae verba legaverint Rhodii ad hostium ducem Gell.
b) koga postaviti za legata (podpoveljnika), izvoliti (vzeti) koga za legata (podpoveljnika), imenovati koga za legata (podpoveljnika): Ligarium senatus idem legaverat Ci., ne legaretur A. Gabinius Cn. Pompeio expetenti Ci., Dollabela me sibi legavit Ci. ep., Calpurnius … legat sibi homines nobilīs factiosos S.

2. kot jur. t.t. komu kaj v oporoki volíti ali sporočiti (sporočati), zapustiti (zapuščati) komu kaj v dediščino: legavit uxori mundum omne penumque Luc. ap. Gell., Fabiae pecunia legata est a viro Ci., signa, tabulae, quas populo Caesar unā cum hortis legavit Ci., is, cui omne argentum legatum est Q.; legare alicui aliquid ab aliquo voliti komu kaj tako, da mora to volilo izplačati glavni dedič: ei (sc. uxori) testamento legat grandem pecuniam a filio Ci. veliko vsoto denarja, ki naj jo izplača sin. — Od tod subst.

1. lēgātus -ī, m
a) poslanec: legati ex auctoritate senatus legabantur Ci., legatos deprecatoresque mittere Ci., cum Athenienses ad senatum legatos de suis maximis rebus mitterent Ci., legatos mittere de pace C., L. idr., legatos mittere ad indicendum bellum L., missi magnis de rebus uterque legati H., hinc ubi legati rediere, negata ferentes arma Aetola sibi O.
b) α) legat, podpoveljnik (gr. ὑποστράτηγος) = najvišji pomočnik vojskovodje: summo imperatori legatus, L. Lucullo, fuit (sc. Murena) Ci., in altera parte fluminis A. Titurium Sabinum legatum cum sex cohortibus reliquit C.; ob odsotnosti višjega poveljnika (vojskovodje) je prevzel poveljništvo najstarejši legat kot legatus pro praetore = namestnik vojskovodje: C. Legati so bili možje senatorskega stanu, ki jih je senat izbiral in pošiljal na bojišče (od tod njihov naziv); v času cesarjev je imela vsaka legija svojega legata (legati legionum): legatus legionis in Germaniam missus est Suet., legato legionis … ignominiā notato Suet. V mirnih provincah so bili legati za časa republike le upravni, namestniku podrejeni uradniki brez vojaškega poveljstva: N. idr. legatum sibi legare Ci. β) v cesarski dobi od cesarja v provinco poslani cesarski namestnik. „Legati Caesaris“ so imeli prokonzulsko, ob njih delujoči „legati legionum“ pa propretorsko oblast: at Caesar cognita morte legati, ne provincia sine rectore esset, A. Didium suffecit T., ergo egressi, ego (sc. Agricola) veterum legatorum vos priorum exercituum terminos T., Auli Plauti legati consularis … ductu Suet., legatum … Syriae consularem suppetias ferentem … fugaverant Suet.

2. lēgātum -ī, n zapis v oporoki, volilo: Plin. iun., Suet., Ulp. (Dig.), solutio legatorum Ci., Hortensii legata cognovi Ci. ep., legatum habere in testamento alicuius Petr., legatum peto ex testamento Q.

Opomba: Star. cj. pf. lēgāssit = legaverit: Tab. XII. ap. Ci. et ap. Ictos.

legs [lɛ, lɛg] masculin volilo (v oporoki)

le legs du passé tradicija, šege
faire un legs à une institution charitable določiti volilo dobrodelni ustanovi

legua ženski spol španska milja (5,572 km)

legua argentina argentinska milja (5,196 km)
legua marítima, legua marina morska milja
a la legua se le conoce že od daleč se mu vidi
tragar leguas v močnem diru teči (konj)
no hay mefor en diez leguas a la redonda daleč okrog ni boljšega
¡ni con cien leguas! še v sanjah ne!